URS člen 2, 34, 36, 36/2, 155, 155/1. ZKP člen 148, 149b, 149b/1, 153, 153/4, 154, 154/2, 166, 214, 214/1, 219a, 219a/1, 219a/2, 219a/3. ZKP-N člen 43, 43/1, 143. ZUstS člen 44, 47.
izločitev nedovoljenih dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - odločba ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z ustavo - sprememba zakona - rok za začetek kazenskega pregona - prekluzivni rok 2 leti - uničenje gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - poseg v pravnomočno urejeno pravno razmerje - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - odredba za hišno preiskavo - preiskava elektronske naprave - pisna privolitev imetnika - obrazloženost odredbe - strogi test sorazmernosti - kriterij nujnosti - poseg v pravico do zasebnosti - utemeljeni razlogi za sum - sodna presoja - naknadna sodna kontrola - nujna preiskovalna dejanja - osredotočenost suma
Uporaba odločbe o ugotovitvi protiustavnosti četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP bi v primerih v katerih se je dvoletni rok iz četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena ZKP iztekel pred 5. 1. 2019, pomenila poseg v zaključena pravna razmerja. Odločilno je, da so se do objave navedenega sklepa USRS o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijane ureditve posamezniki lahko zanesli na to, da bo pridobljeno gradivo po preteku dveh let od konca izvajanja PPU uničeno.
Stališče pritožnice, da je sodišče prve stopnje pri izreku enotne kazni napačno uporabilo 53. člen KZ-1, saj se slednji uporablja zgolj za neprestane kazni, saj 55. člen KZ-1 določa, da sodišče po 53. členu KZ-1 določi enotno kazen, kadar sodi obsojencu za kaznivo dejanje, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazen po prejšnji obsodbi in ne preden je prestal kazen, je napačno. Pritožnica spregleda drugi stavek prvega odstavka 55. člena KZ-1, ki določa, da se kazen ali del kazni, ki jo je obsojenec že prestal, všteje v izrečeno kazen zapora, iz česar že iz jezikovne razlage izhaja, da je obsojencu mogoče všteti tudi že prestano kazen, pod pogojem, če sodi sodišče obsojenca zaradi kaznivega dejanja, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazen po poprejšnji obsodbi.
odpoved najemne pogodbe - sodna odpoved najemne pogodbe - izselitev iz stanovanja - rok za izselitev - najemno razmerje
Pritožnik utemeljeno opozarja na četrti odstavek 112. člena SZ-1, ki določa, da rok za izselitev ne sme biti krajši kot 30 dni in ne daljši od 60 dni.
Pritožbeno sodišče je zato spremenilo izpodbijano sodbo glede dolžine izpraznitvenega roka in ga določilo na 30 dni. Glede na nesporno dejstvo, da je toženec tožnikovo odpoved prejel že leto in pol nazaj, je ta minimalni rok zadosten in ustrezen, daljši (pritožnik se zavzema za 90 dnevnega), pa ne bi bil upravičen.
Dejstvo, da je storilec po izdaji pritožbeno izpodbijanega sklepa sicer predložil prijavnico na rehabilitacijske delavnice, nima vpliva na pravilnost in zakonitost pritožbeno izpodbijanega sklepa. Ta listina, ki sicer nima narave dokazila o vključitvi v ustrezen program z navedbo izvajalca, pooblaščenega po Zakonu o voznikih, je bila predložena po preteku roka, ki ni podaljšljiv. Zamuda tega roka pa ima za posledico odločitev, kot jo je sprejelo sodišče v pritožbeno izpodbijanem sklepu.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - neresnično navajanje podatkov - pomanjkljivi podatki - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - zavrnitev predloga za taksno oprostitev
Glede na to, da predstavlja taksna oprostitev izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na strani predlagatelja. Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je potrebno izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
ZFPPIPP člen 128, 128/2, 234, 234/1, 239, 239/1, 239/1-1.
sklep o začetku stečajnega postopka - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - nadomestni sklep - domneva insolventnosti - kontradiktorni postopek
Pritožnik navaja, da v primerih, ko sodišče prve stopnje sprejme odločitev na podlagi kontradiktorno izvedenega postopka, izdaja nadomestnega sklepa, s katerim se odloči vsebinsko povsem drugače kot s prvim sklepom, ni dopustna. Vendar pa v danem primeru sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom kontradiktornega postopka ni izvajalo. Tudi z izpodbijanim sklepom ni sprejelo vsebinske odločitve, saj je le na podlagi izmenjave vlog, ki sta jih vložila družbenica in dolžnik, presodilo, da je za vsebinsko presojo obstoja dolžnikove (in)solventnosti potrebno izvesti kontradiktorni postopek. Družbenica je namreč predložila dokaze, s katerimi je utemeljevala trditev, da dolžnik ni insolventen. To pa je narekovalo razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom in nadaljevanje postopka pred sodiščem prve stopnje. Enako odločitev bi sprejelo pritožbeno sodišče, v kolikor bi odločalo o pritožbi družbenice.
Predmet socialnega spora ni bila tožnikova delovna uspešnost niti pravna podlaga za opravljanje tožnikovega dela, temveč zgolj tožnikovo zdravstveno stanje v povezavi z njegovo preostalo delovno zmožnostjo. Tožnikova zmožnost opravljati delo še naprej brez škode, ki bi ob tem nastala na njegovem zdravstvenem stanju. Uspešnost opravljanja tožnikovega dela ne moremo enačiti z njegovo zdravstveno zmožnostjo to delo opravljati. Slednje vprašanje, ki je pomembno za presojo invalidnosti, je izrazito strokovno vprašanje, ki ga lahko ugotavljajo le strokovnjaki s področja medicinske stroke. Ravno zaradi tega je sodišče imenovalo izvedenski organ, ki je sporno vprašanje presojalo.
Pravna teorija utemeljuje uporabo pravila o dokaznem bremenu v primerih, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov in ob uporabi metodološkega napotka iz 8. člena ne more zanesljivo ugotoviti kakega pravno relevantnega dejstva. Kadar sodišče opusti izvedbo dokazov, ki jih je predlagala stranka, ki nosi dokazno breme, pa je podana bistvena postopkovna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je utemeljeno izrecno pritožbeno uveljavljala tožeča stranka. V pritožbi namreč sodišču očita neizvedbo dokazov (zaslišanje številnih prič, zakonitega zastopnika tožeče stranke), ki jih je predlagala zaradi ugotovitve obsega toženkine uporabe dodatnih poslovnih prostorov, poškodb kot posledici toženkine malomarne uporabe najetih in dodatnih poslovnih prostorov tožeče stranke ter o obvestilu toženi stranki o njihovi uporabi dodatnih poslovnih prostorov brez podlage in soglasja tožeče stranke. Navedene predlagane dokaze je po presoji pritožbenega sodišča neutemeljeno zavrnilo z argumentom, da bi priče zagotovo potrdile navedbe tožeče stranke in da bi v zvezi z nasprotovanjem tožeče stranke s toženkino uporabo dodatnih poslovnih prostorov brez podlage tožeča stranka toženo stranko morala opozoriti pisno. S tem je prvostopenjsko sodišče napravilo vnaprejšnjo dokazno oceno izpovedb predlaganih prič brez izvedbe tega dokaza.
Nesprejemljivo je tudi stališče sodišča, da bi kot verodostojen dokaz o zgoraj omenjenem opozorilu tožene stranke, da uporablja prostore brez pravne podlage, upoštevalo le listinski dokaz. ZPP namreč ne pozna vrednostne stopnje dokazil.
Kot je razvidno iz štampiljke na povratnici, je plačilni nalog osebno prevzela odvetniška pisarna, za katero dolžnik v pritožbi pravi, da je pooblaščena za sprejem pisanj. Zato ne drži, da dolžnik ni prejel plačilnega naloga in da ni mogel pravočasno plačati sodne takse.
Če sodišče ob spremembi pravne opredelitve kaznivega dejanja iz prvega odstavka 122. člena KZ-1 v drugi odstavek 135. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 v opis dejanja doda konstitutivni subjektivni zakonski znak namena ustrahovanja in vznemirjanja, ki ga opis dejanja v tenorju obtožbe ne vsebuje, prekorači obtožbo in zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
škodni dogodek - prometna nezgoda - pravična denarna odškodnina - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - lahka telesna poškodba - lahek primer po Fischerjevi lestvici - odmera odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - potek zdravljenja - primerljiva zadeva iz sodne prakse - novejša sodna praksa
Denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo kažejo na višji trend odškodnin za tovrstne poškodbe.
Tožnik je zaradi poškodbe omejen pri športnem udejstvovanju v smislu planinarjenja in teka ter pri opravljanju svojega poklica. Je moški srednjih let, ki kot avtomehanik svoje delo pretežno opravlja stoje in s prepogibanjem še dodatno obremenjuje poškodovano koleno.
narok - zaslišanje strank - zahteva družbenika za informacije - pravica družbenika do informacije in vpogleda
Predlagatelj utemeljeno navaja katere so okoliščine primera, zaradi katerih bi moralo sodišče prve stopnje razpisati narok: ali mu je direktor nasprotnih udeležencev pravočasno odgovoril na zahtevo in ali gre res za dvostopenjsko zahtevo ter je zato sodni predlog preuranjen.
Terjatev, ki jo ima tožeča stranka zoper dolžnika, je (zgolj) predhodno vprašanje v razmerju do zahtevka tožeče stranke v tem postopku, ki je zahtevek na izpodbijanje učinkov darilne pogodbe med zakoncema. Za izdajo začasne odredbe je moral upnik oziroma tožeča stranka za verjetno izkazati, da so podane predpostavke za ta zahtevek, ki jih skupaj določata prvi odstavek 255. člena in prvi odstavek 256. člena OZ.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - skrajna sila - odmera kazni
Ker ni bilo nevarnosti, ki bi jo bilo z ravnanjem obdolžene treba tempore criminis odvračati, se sleherno nadaljnje pritožbeno polemiziranje v zatrjevanju upravičljive skrajne sile pokaže kot odvečno in brez teže. Skozi pritožbeno izvajanje zaobide bistvo instituta skrajne sile, ki vendarle upraviči ravnanje tistega, ki zaščiti višji pravni interes pred neizogibno, neposredno pretečo nevarnostjo, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače kot z ravnanjem, ki izpolnjuje bit kaznivega dejanja, ki pa pomeni manjše zlo, kot bi bilo povzročeno, če storilec ne bi naredil ničesar oziroma ne bi ravnal v nasprotju s pravom. Pri tem je ključnega pomena upoštevati, da mora biti grozeča nevarnost tako neposredna, da lahko v zelo kratkem času preraste v pravo nevarnost, situacija pa tako izredna in nevarnost tako pereča, da normalen človeški instinkt kliče po hitri reakciji, odlašanje in potrpežljivost pa bi bila nerazumna. Zgolj okoliščina dolžne pozornosti na otrokovo zdravje namreč avtomatično ne pomeni že tudi obstoja neposredne nevarnosti za njegovo življenje.
prekinitev izvršilnega postopka - osebni stečaj - javna dražba
Razglasitev sklepa o domiku se pri spletni javni dražbi opravi šele z njegovo izdajo, pri čemer pa sklep o domiku ne more biti oziroma ni izdan, preden je podpisan (v konkretnem primeru z varnim elektronskim podpisom) s strani pristojnega sodnika. Ker je bil oklic o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom objavljen 12. 5. 2023, so pravne posledice začetka stečajnega postopka nastopile že z začetkom tega dne. In ker je bil sklep o domiku nepremičnin kupcu razglašen po tem, ko so že nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka, je nastala situacija iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP in je postopek izvršbe prekinjen z dnem začetka stečajnega postopka.
Omejitev preživnine je mogoča izključno ob upoštevanju kriterija koristi otroka, stališče, da je potrebno po razvezi zagotoviti povsem enak standard kot pred razvezo, torej ni absolutno.
Zakonec lahko zahteva preživnino v nepravdnem postopku z razvezo, vendar se bo njegova zahteva obravnavala kot tožba v pravdnem postopku.
ZPIZ-2 člen 6, 6/2. ZPIZ-1 člen 144, 144/1, 144/1-2, 144/3.
invalidnina za telesno okvaro - nastanek zavarovalnega primera - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Pri tožniku gre za 30 % telesno okvaro, ki je nastala, ko tožnik še ni bil obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan. Sodišče je pravilno izpostavilo, da po drugem odstavku 6. člena ZPIZ-2 nastane zavarovalno razmerje na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2. ZGD-1H člen 11. ZSReg člen 4.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - zavod - procesna legitimacija - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu - lastnik nepremičnin - poslovni naslov - večstanovanjski objekt
Ob ustanovitvi subjekta vpisa v sodni register tedaj veljavni ZSReg dovoljenja lastnika objekta za vpis navedenega poslovnega naslova ni določal. Šele z 11. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZGD-1H je bil dopolnjen 4. člen ZSReg in določena obveznost predložitve overjene izjave lastnika objekta na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi za vpis v sodni register, da subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu.
ZP-1 člen 66, 66/2, 155, 155/1, 155/1-8, 156. ZJRM-1 člen 7, 7/2.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - možnost preizkusa sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - zakonski znaki prekrška - kršitev materialnega prava - nova dejstva v pritožbi - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - odgovornost storilca - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
V okviru zatrjevanega pritožbenega razloga kršitve materialnega prava, ki naj bi bil v tem, da niso izpolnjeni znaki prekrška iz drugega odstavka 7. člena ZJRM-1, pritožba dejansko izpodbija verodostojnost in način izpovedbe priče - policista, ki na naroku ni ponovil opolzkih besed, ki jih je storilec namenil uradnim osebam na kraju dejanja, ampak se je skliceval na navedbe v opisu dejanja, ki je priložen plačilnemu nalogu in ki ga je sestavil ta isti policist. Pritožbeno sodišče v tem ne vidi ničesar spornega, saj je bil opis dejanja storilcu vročen in ni prav nobenega razloga, da se takšne besede ponavljajo v sodnih zapisnikih.