• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 26
  • >
  • >>
  • 21.
    VSM Sklep PRp 231/2023
    30.11.2023
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSM00071553
    ZPrCP člen 35, 35/1, 35/5. ZMV-1 člen 4, 6. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
    zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - dokazi in dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - zakonski znaki prekrška - metode razlage predpisa - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona - dovoljenost ravnanja - nižji dokazni standard - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - oblika krivde - homologacija vozil - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - načelo zakonitosti - način uporabe
    Zakonski znak prekrška po petem v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPrCP torej ni zgolj uporaba elektronske naprave, ampak tudi način uporabe, ki mora biti v konkretnem primeru takšen, da zmanjšuje ali bi lahko zmanjševal slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. To pomeni, da je v okviru ugotovljenega dejanskega stanja potrebno presoditi dva sklopa odločilnih dejstev: (i) dejstva, ki dokazujejo ravnanje z elektronsko napravo oziroma uporabo te naprave in (ii) dejstva, iz katerih izhaja, da je bila elektronska naprava uporabljena na način, ki je zmanjševal ali bi lahko zmanjševal kršiteljevo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.
  • 22.
    VSC Sklep III Kp 47806/2021
    30.11.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00071812
    KZ-1 člen 86. ZKP člen 15, 42, 42-5.
    nadomestna izvršitev kazni zapora - zavrženje predloga - zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka
    Veriženje vsebinsko identičnih predlogov za nadomestno izvršitev kazni zapora predstavlja zlorabo procesnih pravic in očitno meri k zavlačevanju postopka in izvršitev kazni zapora. Tovrstno nedopustno procesno ravnanje je sodišče dolžno onemogočiti in mu odreči pisno veljavnost.
  • 23.
    VSC Sklep I Ip 285/2023
    30.11.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSC00078450
    ZST-1 člen 12. ZPP člen 319, 319/2.
    ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - trditveno in dokazno breme
    Stranka mora po že pravnomočni odločitvi o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, v kasnejšem tovrstnem predlogu substancirano pojasniti tiste spremenjene okoliščine, torej okoliščine, ki bi bile drugačne od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene, in ki bi upravičevale taksno oprostitev, pri čemer časovna oddaljenost med že pravnomočnim odločanjem in ponovnim odločanjem o taksni oprostitvi ni pravno odločilna.
  • 24.
    VSL Sodba PRp 680/2022
    30.11.2023
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00078550
    ZCestn člen 2, 2/1, 2/1-16, 6, 6/1, 37, 37/1, 37/13, 42, 42/1, 42/1-1, 46, 46/1, 46/1-3, 50a, 50a/1. Splošni akt o cestninjenju (2021) točka 10.2, 10.2/4, 10.2/5, 10.2/6.
    zakonski znaki prekrška - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - elektronska vinjeta z napačnim podatkom o registrski številki vozila - vinjeta - plačilo cestnine - registrska tablica
    V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZCestn se za vsako uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega odseka in cestninskega cestnega objekta plača cestnina. ZCestn v prvem odstavku 37. člena določa, da se cestnina za določen čas plača za uporabo cestninske ceste z vozilom do 3.500 kg NDM, v četrtem odstavku pa določa, da cestnino iz prvega odstavka tega člena plača cestninski zavezanec tako, da pred vstopom na cestninsko cesto kupi elektronsko vinjeto za ustrezen cestninski razred ter da je elektronska vinjeta vezana na registrsko označbo in državo registracije vozila. V skladu s prvo alinejo prvega odstavka 42. člena ZCestn mora cestninski zavezanec za uporabo cestninske ceste uporabljati elektronsko vinjeto za določen cestninski razred. Pomen izraza elektronska vinjeta pa ZCestn opredeljuje v 16. točki prvega odstavka 2. člena in določa, da je elektronska vinjeta na registrsko označbo in državo registracije vozila, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, vezana časovno omejena pravica do uporabe cestninske ceste. Glede na vse navedeno je mogoče zaključiti, da je storilec izpolnil zakonske znake prekrškov, ki se mu očitata. Elektronska vinjeta se namreč nanaša na registrsko označbo in državo registracije vozila, in čeprav je storilec imel časovno veljavno vinjeto za cestninski razred, v katerega sodi njegovo vozilo, ta ni bila izdana na registrsko označbo njegovega vozila, zato le-to ni imelo pravice do uporabe cestninske ceste.

    Splošni akt o cestninjenju zgolj natančneje predpisuje način izdaje oziroma nakup elektronske vinjete (trinajsti odstavek 37. člena ZCestn), predvsem z namenom, da bi se minimalizirale možne napake pri samem nakupu, kar pa je predvsem v korist oziroma ščiti kupca elektronske vinjete. Nikakor pa Splošni akt o cestninjenju v nobeni od svojih določb ne vzpostavlja oziroma ne določa odgovornosti za prekršek, zato so vse v tej smeri podane pritožbene navedbe neutemeljene. Kazenske določbe vsebuje zgolj ZCestn, in sicer določa prekrške zaradi kršitve določb o cestninjenju, v konkretnem primeru zaradi uporabe cestninske ceste brez veljavne elektronske vinjete, ne določa pa prekrška zaradi pomot pri vnašanju podatkov pri nakupu elektronske vinjete.

    Kar se tiče podpisa potrdila za pregled vnesenih podatkov, stranka s podpisom prevzame zgolj odgovornost za pravilnost podatkov in posledice, če so podatki nepravilni. Posledica vnosa nepravilnih podatkov pa je lahko zgolj to, da vinjeta, ki jo je stranka kupila, ne bo ustrezala registrski označbi ali cestninskemu razredu vozila, ki ga vozi, zaradi česar njeno vozilo ne bo imelo pravice do uporabe cestninske ceste. S temi določbami pa Splošni akt o cestninjenju ne vzpostavlja odgovornosti za prekršek. Prekršek stranka stori šele tedaj, če s takšno vinjeto uporablja cestninsko cesto.

    Glede na to, katere evidence je prekrškovni organ dolžan voditi in vzdrževati (46. člen ZCestn), med drugim evidenco prodanih elektronskih vinjet (3. alineja prvega odstavka 46. člena ZCestn), sistem lahko opozori na napako pri nakupu vinjete zgolj v primeru, če se kupi vinjeta za registrsko označbo, za katero je že bila prodana. Ni pa v določbah ZCestn pogojev za vzpostavitev sistema, ki bi opozoril na nakup vinjete za neobstoječo registrsko številko v Republiki Sloveniji. Iz prvega odstavka 46. člena ZCestn ne izhaja, da prekrškovni organ vodi in vzdržuje tudi evidenco registriranih vozil v Republiki Sloveniji.

    Ni dvoma, da je storilec s svojim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake prekrškov, ki se mu očitata, saj je cestninsko cesto uporabljal, pri čemer pa za uporabo te ceste ni imel veljavne elektronske vinjete, torej vinjete, ki bi bila vezana na registrsko označbo vozila, ki ga je uporabljal.
  • 25.
    VSC Sklep I Cp 446/2023
    30.11.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00078362
    ZPP člen 108, 342.
    nezadostno število izvodov pritožbe - nepopolna pritožba
    Nezadostno število izvodov pritožbe ne pomeni nepopolne pritožbe. Zato je ne glede na to, da je pravni pouk v sodbi strankama nalagal predložiti pritožbo v treh izvodih in tudi ob upoštevanju, da je pravica do pritožbe, ki je redno pravno sredstvo, tudi ustavno varovana pravica (25. člen Ustave), katere smisel in pomen je v tem, da se pritožniku zagotovi vsebinska presoja utemeljenosti pritožbe, bilo potrebno obema pritožbama ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti
  • 26.
    VSC Sklep I Ip 306/2023
    30.11.2023
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00072215
    ZIZ člen 43. ZPP člen 319, 365.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - res iudicata - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - ne bis in idem - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - nov predlog za izvršbo - učinki pravnomočnosti - pravnomočno razsojena stvar - pravnomočnost - izvršilni postopek
    Utemeljene so pritožbene navedbe o zmotnem materialnopravnem stališču sodišča prve stopnje, da je vložitev novega predloga za izvršbo v obravnavani zadevi (I 494/2023) nedopustna zaradi pravnomočno odločene stvari (res iudicata), ki naj bi jo predstavljala pravnomočno ustavljen prvotni izvršilni postopek (I 350/2021). Sodišče prve stopnje je namreč izvršilni postopek I 350/2021 ustavilo zaradi upničinega umika (z dne 4. 7. 2022) po prvem odstavku 43. člena ZIZ – postopek je torej ustavilo v skladu s tretjim odstavkom 43. člena ZIZ iz procesnega razloga in ni sprejelo vsebinske odločitve (ne gre za materialno pravnomočnost). Upnica zato lahko v skladu s četrtim odstavkom 43. člena ZIZ po umiku predloga brez omejitve vloži nov predlog za izvršbo.
  • 27.
    VSC Sodba Cp 395/2023
    30.11.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC00071636
    OZ člen 963.
    regresni zahtevek
    Ker je tožeča stranka namesto toženca, kot zavarovalnica plačala obroke leasinga, je s tem pridobila pravico do regresa zoper toženca.
  • 28.
    VSL Sodba I Cpg 121/2023
    30.11.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00074728
    OZ člen 111, 111/2, 336, 336/1, 488, 490, 490/1, 490/2, 490/4, 495, 495/1. SPZ člen 37, 37/1. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-2, 3/1-4, 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    vmesna sodba - odgovornost prodajalca za pravne napake - odvzem lastninske pravice na nepremičnini - sankcije za pravne napake - razdrtje prodajne pogodbe - razveza pogodbe po samem zakonu - evikcija - sorazmerno znižanje kupnine - primeren dodatni rok za izpolnitev - odstop kupca od pogodbe - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - izguba pravice iz pravne napake - začetek teka prekluzivnega roka - enoletni prekluzivni rok - nastop zastaranja
    Prvi odstavek 490. člena OZ določa, da v primeru, ko prodajalec ne ravna po kupčevi zahtevi in kdo kupcu stvar odvzame, je pogodba razdrta po samem zakonu; če pa je kupčeva pravica zmanjšana ali omejena, sme kupec po svoji izbiri odstopiti od pogodbe ali zahtevati sorazmerno znižanje kupnine. To določilo torej razlikuje med primeri, ko pride do popolnega odvzema stvari in primeri, ko je stvarna pravica kupca le (začasno) omejena oziroma zmanjšana. Razdrtje pogodbe je možno le pri popolnem odvzemu stvari. V primeru, ko je kupčeva pravica zmanjšana ali omejena, ima kupec na voljo zahtevek za sorazmerno znižanje kupnine, lahko pa pogodba v tem primeru preneha na podlagi kupčevega odstopa od pogodbe po drugem odstavku 490. člena OZ. Za uresničitev odstopne pravice po tem določilu mora biti izpolnjena dodatna predpostavka: kupec mora pred uresničitvijo odstopne pravice prodajalcu dati primeren dodatni rok za pravilno izpolnitev, torej za odpravo napake oziroma izročitev druge stvari brez napake.
  • 29.
    VSL Sodba PRp 19/2023
    30.11.2023
    DELOVNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL00071993
    URS člen 25. ZP-1 člen 57, 57/1, 65, 65/5, 66, 66/2, 114, 114/4. ZFU člen 17, 95, 95/1, 95/1-2.
    pravica do pravnega sredstva - hitri postopek o prekršku - zahteva za sodno varstvo - prekluzija - postopek pred prekrškovnim organom - prekluzija v pritožbenem postopku - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
    Le pravilen in popoln pravni pouk o prepovedi navajanja novih dejstev in dokazov lahko povzroči prekluzijo pri uveljavljanju pravice do pravnega sredstva.
  • 30.
    VSK Sodba II Kp 44446/2017
    30.11.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00072601
    KZ-1 člen 49, 170, 170/1. ZKP člen 355, 355/2.
    kaznivo dejanje posilstva - pritožbena obravnava - dejansko stanje - nasprotujoče si izpovedbe prič - dokazna ocena - ocena verodostojnosti izpovedbe - zakonski znaki - uporaba sile - sprememba kazenske sankcije - izbira kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
    Kar zadeva motiv prijave posilstva, je treba pojasniti, da je motiv lahko pomemben le, kolikor postavlja pod vprašaj verodostojnost same prijave. Dvoma ni, da je oškodovanka podala prijavo posilstva, ker je obtoženec njo in B. B. kazensko ovadil zaradi dogodka z dne 13.3.2016 in da oškodovanka ovadbe v nasprotnem primeru ne bi podala. Vendar motiv maščevanja, kot ga vidi obramba, ni pomemben, pač pa je bistveno le, ali je oškodovanka podala zoper obtoženca krivo ovadbo zaradi nekih drugih vzrokov.
  • 31.
    VSL Sodba I Cp 1173/2023
    30.11.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00071734
    ZD člen 133, 133/1, 138, 138/2, 221, 221/1, 221/2, 224. ZPP člen 95, 95/1, 394.
    dediščinska tožba - dodatni sklep o dedovanju - razveljavitev izjave o odpovedi dediščini - pravda ob pogojih za obnovo zapuščinskega postopka - obnovitveni razlog - oprava zapuščinske obravnave - izpodbijanje pravilnosti in obstoja pooblastila za postopek pred sodiščem
    Tožnik z dediščinsko tožbo od toženca zahteva opravo takšnih pravnih dejanj, da bo tožniku pravno in dejansko zagotovljen položaj, ki mu kot dediču pripada. Tožnica tega pri oblikovanju tožbenega zahtevka ni upoštevala, saj z njim zahteva razveljavitev izdanega dodatnega sklepa o dedovanju in vrnitev zakonitega dednega deleža na ½ parcele, česar pa s tožbo v pravdi ne more zahtevati. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi razveljavitev dodatnega sklepa ter dodelitev zakonitega dednega deleža lahko morebiti dosegla le v zapuščinskem postopku z vložitvijo pravočasne pritožbe, česar pa ni izkoristila.

    Tožničine navedbe o nekaterih postopkovnih nepravilnostih ter očitki o zmotni uporabi materialnega prava, ne omogočajo sklepa, da je izpolnjen pogoj, ki ga za uveljavljanje zahtevka v pravdi predpisuje 224. člen ZD.
  • 32.
    VDSS Sodba Pdp 517/2023
    30.11.2023
    DELOVNO PRAVO - JAVNI ZAVODI
    VDS00073500
    Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7. ZDR-1 člen 164.
    nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - odpoved pravicam iz delovnega razmerja
    Tožnici delovno razmerje ni prenehalo na dan podpisa Sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi dne 25. 11. 2022, ampak šele 30. 11. 2022. Terjatev o nadomestilu neizkoriščenih dni letnega dopusta še ni zapadla v plačilo, saj je skladno z določbo 164. člena ZDR-1 delavec lahko upravičen do nadomestila za neizkoriščen letni dopust šele ob prenehanju delovnega razmerja. Tožnica se zato tej terjatvi ni mogla odpovedati, saj se delavec vnaprej pravici iz delovnega razmerja ne more veljavno odpovedati.
  • 33.
    VSM Vmesna sodba in sklep I Cpg 208/2023
    30.11.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00071923
    OZ člen 840. ZPP člen 347, 347/1, 355, 355/1.
    posredniška pogodba - preklic pooblastila - preklic naročila za posredovanje - nepreklicnost odpovedi - kršitev pogodbe - odškodninska odgovornost za škodo - premoženjska škoda - izgubljen dobiček
    V predmetni zadevi je preklic pooblastila dejansko povzročil razdrtje pogodbe s strani toženke. Tej pravici (pravici do preklica naročila - enostranski odpovedi pogodbe) se je po presoji pritožbenega sodišča toženka glede na vsebino 8. člena Pogodbe nedvoumno odpovedala, s tem pa je naročilo (pred potekom časa) postalo nepreklicno. V skladu s stališčem pravne teorije ima naročnik tudi v primeru obstoja nepreklicnega naročila pravico (npr. v primeru izgube interesa za sklenjeno pogodbo) naročilo preklicati, a z določenimi posledicami. Če se je pravici do preklica naročila odrekel, kasneje pa je naročilo kljub temu preklical (kar velja za obravnavano zadevo), preklic učinkuje kot enostranska razveza pogodbe in je posredniku odgovoren za nastalo škodo.
  • 34.
    VDSS Sodba Pdp 379/2023
    30.11.2023
    DELOVNO PRAVO
    VDS00073400
    ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 54/1-8.
    transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - usposabljanje - začasno povečan obseg dela - diskriminacija
    Dejstvo, da je tožnica pogodbo o zaposlitvi sklenila za delovno mesto Proizvodni delavec III, nato pa se izpopolnjevala za delo, ki ga je kasneje opravljala, na delovnem mestu Proizvodni delavec II (gre za bolj zahtevno delo), na zakonitost sklenjene pogodbe ne vpliva. Prav tako na zakonitost ne vpliva dejstvo, ki ga poudarja tožnica v pritožbi, da izpopolnjevanje ni trajalo natančno toliko časa, kot je bila veljavnost pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
  • 35.
    VSL Sodba II Cp 915/2023
    29.11.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00078717
    ZZZDR člen 51, 52, 56, 56/3, 59. OZ člen 190, 395, 395/1, 404, 427, 429, 434. ZPP člen 7, 9, 11, 115, 212, 257, 258, 258/2, 263.
    premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - kredit, najet med trajanjem zakonske zveze - stranka kreditne pogodbe - solidarno poroštvo - nerazdelna odgovornost zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - sklenitev darilne pogodbe - prevzem izpolnitve - pogodba o prevzemu dolga - sprememba dolžnika - pravica izpolnitelja do povračila - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - vsebina solidarnosti dolžnikov - neupravičena obogatitev - trditveno in dokazno breme strank in naloge sodišča - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazni predlog za zaslišanje strank - odsotnost z naroka - zaslišanje preko videokonference - načelo ekonomičnosti postopka - načelo prepovedi zlorabe pravic - pravica do enakega varstva pravic - veljavnost zzzdr - neuporaba ali napačna uporaba zakona - vpliv na pravilnost in zakonitost odločitve
    Če bi bila s tožnico nato res sklenjena pogodba o prevzemu dolga, bi slednje pomenilo spremembo identitete dolžnika, s katero bi morala upnica soglašati (427. in 429. člen OZ). Že iz pritožbenih navedb izhaja, da je toženec v razmerju do banke vseskozi nastopal kot (edini pogodbeni) dolžnik, iz česar sledi, da tožnica ni prevzela dolga. V tem smislu ta določila OZ, četudi toženec med postopkom omenja domnevni prevzem dolga oz. kreditne obveznosti, niso relevantna.

    Njun dogovor bi lahko predstavljal le zavezo prevzema izpolnitve kreditne obveznosti (434. člen OZ).
  • 36.
    VSC Sklep II Cpg 97/2023
    29.11.2023
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC00072259
    ZIZ člen 274, 274/3.
    začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - zavrženje ugovora - varščina namesto začasne odredbe
    Tožena stranka je sama ponudila varščino in jo položila na račun sodišča, s čimer se je izognila izdaji začasne odredbe. Torej je tožena stranka dosegla kar je želela: razveljavitev začasne odredbe in sprostitev njenega premoženja. Zato od pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj nima več pravnega interesa vztrajati pri ugovoru in dopolnitvi ugovora zoper sklep o začasni odredbi.
  • 37.
    VSL Sklep I Cpg 245/2023
    29.11.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00075468
    ZPP člen 180, 180/1.
    zavrženje tožbe - služnost - varstvo služnostne pravice - tožbeni zahtevek - določenost tožbenega zahtevka
    Opredelitev tožbenega zahtevka ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepanja o tem, kakšna obveznost ustreza temu zahtevku. Če se s tožbo zahteva storitev, mora biti ta v tožbi opredeljena po vsebini in obsegu. Tudi opustitve in dopustitve morajo biti določno opredeljene. Kot del zahtevka se lahko upošteva tudi priloga, na kateri je npr. prikazana natančna skica poteka poti, po kateri poteka služnost, ki naj se ugotovi.
  • 38.
    VSC Sklep I Cp 402/2023
    29.11.2023
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00071533
    ZST-1 člen 34a, 34a/1.
    ugovor zoper plačilni nalog - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog
    Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da je bilo o tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno in da s temi navedbami toženec ne more uspešno nasprotovati izdanemu plačilnemu nalogu, saj z njimi ne uveljavlja nobenega od zgoraj navedenih dopustnih ugovornih razlogov.
  • 39.
    VSL Sklep II Cp 654/2022
    29.11.2023
    BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00074715
    ZPP člen 163, 163/4, 205, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2, 337, 337/1. Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta člen 85. URS člen 22, 26, 67. ZUstS člen 43, 44. ZBan-1 člen 261e, 350a. ZRPPB člen 111, 229. ZGD-1 člen 227, 227/4, 498.
    nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - predhodno vprašanje - podrejene obveznice - imetniki podrejenih obveznic - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - Banka Slovenije - odškodninska odgovornost bank - ustavna odločba - protiustavnost zakona
    Z odločitvijo USRS o protiustavnosti ZPSVIKOB in njegovi razveljavitvi so razlogi za prekinitev postopka, na katerih je tožeča stranka utemeljevala svoj predlog za prekinitev, odpadli.
  • 40.
    VSC Sklep III Cpg 103/2023
    29.11.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00072242
    ZPP člen 186, 199, 199/1.
    sprememba tožbe - cesija terjatve pred pravdo - stranska intervencija
    Dejanska izhodišča in trditvena podlaga spremenjenega zahtevka v tej fazi niso drugačna, tudi procesno gradivo zaenkrat ostaja isto. Tožnik utemeljeno navaja, da se spremeni zgolj okoliščina komu bo tožena stranka dolžna izpolniti (pretežni del) obveznosti. Cesija pomeni samo personalno, ne pa tudi vsebinske spremembe terjatve. Toženec je še vedno dolžan plačati isti zahtevek, ki se s spremembo tega komu naj plača terjatev zanj, ni v ničemer spremenil, saj se ni povečal niti ni zaradi tega to kakšen drug zahtevek. Tožnik še utemeljeno navaja, da je zaradi cesije (pretežnega dela) vtoževane terjatve prilagodil tožbeni zahtevek med pravdo spremenjenemu materialnopravnemu razmerju. Izpolnitev vtoževane toženčeve obveznosti je zahteval v korist novega pridobitelja namesto v svojo korist, kot je vtoževal prvotno. Gre za objektivno spremembo tožbe. Stranke se niso spremenile. Toženčevo soglasje ni potrebno, ker se opira na okoliščine (cesija terjatve med pravdo), ki so nastale po vložitvi tožbe.

    Cesijska pogodba izkazuje pravni interes za vstop stranskega intervenienta v pravdo.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 26
  • >
  • >>