povrnitev nepremoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje nasilja v družini - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - modifikacija tožbenega zahtevka - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - obseg nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - okoliščine konkretnega primera - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
V sodni praksi je zavzeto in potrjeno stališče, da lahko sodišče v izjemnih primerih, kadar se oblike škode iz 179. člena OZ vzajemno pogojujejo in prepletajo tako, da jih ni mogoče ločevati, prisodi enotna odškodnina za vse posledice posega v oškodovančevo celovitost. To velja predvsem takrat, ko nepremoženjske škode ni mogoče cepiti na posamezne vzroke in vidike ter manifestacije oškodovančevega trpljenja. Ob enotni odškodnini se le v izjemoma - v posebnih primerih - prizna še ločena odškodnina za ostale oblike nepremoženjske škode iz 179. člena OZ, če se pojavljajo v posebej izraziti obliki in s tem prerastejo v samostojno obliko škode. Pristop k enotni škodi se je uveljavil zlasti pri obliki odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Praviloma je edini mogoč in skladen z generalno klavzulo 35. člena Ustave RS. Ta ponazarja najbolj tipične primere osebnostnih pravic: nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti ter varstvo zasebnosti. Hkrati zagotavlja tudi nedotakljivost "osebnostnih pravic". Tudi OZ sledi Ustavi. V prvem odstavku 179. člena, na primer, daje zaščito "osebnostni pravici", čeprav posebej poudarja še kršitev nekaterih posameznih osebnostnih pravic.
Posegi v osebnostne pravice, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja nasilja v družini, so že v zakonski normi medsebojno tako prepleteni in pogojeni, da jih ni mogoče ločeno obravnavati. Odškodninskega tožbenega zahtevka zato ni treba specificirati za poseg v vsako od varovanih osebnostnih pravic. Zadošča zahtevek za enotno odškodnino za duševne bolečine, za vse obravnavanega posege v posamezne osebnostne pravice oškodovanca. Vsi posegi skupaj praviloma oškodovancu povzročijo kompleksne posledice v obliki duševnega trpljenja, lahko tudi v obliki težav s telesnim zdravjem. Zato škode ni mogoče obravnavati po posameznih postavkah in za poseg v vsako osebnostno pravico posebej, pač pa tako, kot se je škoda dejansko manifestirala - enotno in hkrati ter temu ustrezno postaviti tudi zahtevek za enotno odškodnino.
ustna posojilna pogodba - obveznost posojilojemalca - vrnitev posojila - rok za vrnitev posojila - če rok ni določen - zastaranje terjatve iz posojilne pogodbe - ugovor zastaranja - dospelost terjatve - kdaj začne teči zastaranje - kogentnost določil oz
V primeru, ko je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika (v obravnavanem primeru: od zahteve - opomina upnika, naj mu dolžnik posojilo vrne - drugi odstavek 574. člena OZ), po ustaljenih stališčih sodne prakse zastaranje začne teči po poteku primernega roka, v katerem bi upnik lahko oziroma bi moral opraviti dejanje. Določbe o zastaranju so kogentne in teh rokov upnik s svojo neaktivnostjo ne more podaljševati.
Je pa pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe po členu 383/I ZKP ugotovilo, da je prvostopno sodišče obdolžencu kršilo kazenski zakon s tem, ko je nekritično sledilo obtožbi in dejanja obdolženca pravno opredelilo kot tri samostojna kazniva dejanja, čeprav imajo vse potrebne elemente za pravno opredelitev nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po členu 228/II-I KZ-1 v zvezi s členom 54/I KZ-1. Storjena so bila namreč v letih 2012 in 2013, v istem kraju, na enak način in zoper oškodovance z istimi dejavnostmi (gradbeništvo). Tako je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je podana kršitev kazenskega zakona po členu 372 točka 4 ZKP in je napadeno sodbo spremenilo tako, da je vsa tri dejanja obdolženca, opisana v prvostopnem krivdnem izreku pod točko 1, 2 in 3, pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje poslovne goljufije po členu 228/II-I KZ-1 v zvezi s členom 54/I KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00072017
SPZ člen 226. OZ člen 633, 634. ZPP člen 44, 184, 185, 286b. ZST-1 člen 31.
vzpostavitev prejšnjega stanja - pogodba o ustanovitvi služnosti - neprava stvarna služnost - podjemna pogodba (pogodba o delu) - pogodbena zaveza - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - jamčevalni zahtevek - pravočasno grajanje napak - očitne stvarne napake - skrite napake - izguba pravice uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - celovita dokazna ocena - pravilna uporaba materialnega prava - vrednost spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - pravočasno grajanje procesnih napak - sklep da se sprememba tožbe ne dovoli - odločanje s sklepom - pravica do posebne pritožbe
Ni sporno, da je bila med tožniki in toženko sklenjena pogodba o ustanovitvi neprave stvarne služnosti po 226. členu SPZ. Da gre za nepravo stvarno služnost, jasno izhaja iz vpisa v zemljiško knjigo, kjer je takšna služnost v toženkino korist tudi vpisana. Namen ustanovitve neprave stvarne služnosti je določen v zgoraj navedenem določilu SPZ, ni pa določena kakršnakoli dolžnost vzpostavitve v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da 3. člen Pogodbe o ustanovitvi služnosti predstavlja obligacijskopravni dogovor oziroma zavezo toženke po vzpostavitvi prejšnjega stanja. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila OZ, je v nadaljevanju pravilno ugotavljalo, ali so tožniki pravočasno grajali očitne napake. Ker je ugotovilo, da jih niso, in pritožba dokazne ocene v tem delu ne izpodbija, je pravilno zaključilo, da so skladno z določili OZ pravno varstvo izgubili. Zahtevki tožnikov so bili tako pravilno zavrnjeni.
hujši prekršek - prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da je sodišče prve stopnje s sklepom EPVD 512/2023 z dne 2. 8. 2022 ugodilo predlogu za odlog izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, da je preizkusna doba pričela teči 8. 9. 2022 in bi se iztekla 8. 5. 2024 in da je storilec tekom preizkusne dobe, konkretno dne 24. 7. 2023, storil hujši prekršek.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072649
ZDR-1 člen 34, 179, 179/1. ZPP člen 7.
nesreča na delu ali v zvezi z delom kot pravni standard - navodilo za delo - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je do nezgode prišlo v zvezi z delom, in torej nasprotna pritožbena zavzemanja toženca, da je do te prišlo v tožnikovem prostem času, niso utemeljena. To dokazuje več naveznih okoliščin in te nedvoumno dokazujejo pasivno legitimacijo toženca. Ni odločilno, da in zakaj se je delo opravljalo na soboto, ki je bila sicer pri delodajalcu prost dan (in ne na petek, ki je bil odrejen kot prost dan), niti da so se tega dne pripravljala drva, kar ne sodi v delokrog toženca oziroma med tožnikove redne delovne obveznosti, in da so bile prisotne tudi osebe, ki pri tožencu niso bile zaposlene. Bistveno tudi ni, ali je bil tožnik za svoje delo plačan, in ali je imel oblečeno delovno opremo, niti, da A. A. v podjetju toženca ni zaposlen, da se je delo opravljalo na njegovih zasebnih zemljiščih, in da se drva potem niso prodajala. Odločilno je, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da se je delo pri tožencu opravljalo tudi kakšno soboto, da je delo v gozdu tožniku odredil A. A. in da je bilo izkazano, da ima ta v podjetju toženca številne pristojnosti (upravne, v zvezi z inšpekcijo, zaposlovanjem, itd.).
ZPrCP člen 101, 101/3, 103/3-3, 101/10. ZP-1 člen 66, 66/2, 68, 157, 157/3.
načelo materialne resnice - ustavitev vozila - razlogi za izstop
V pritožbi storilec zatrjuje, da je iz avta izstopil zaradi astmatičnega napada, ker je rabil Ventolin, ki je bil v zadnjem delu avtomobila ter za svoje trditve sodišču predlaga, da si pridobi storilčevo medicinsko dokumentacijo. S takimi navedbami povsem jasno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je del ugotovljenega dejanskega stanja, to pa glede na določbo drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog.
Poleg tega zgoraj povzete pritožbene trditve in v pritožbi predlagani dokazi (naj si sodišče pridobi storilčevo medicinsko dokumentacijo) predstavljajo pritožbene novote, saj storilec ni verjetno izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji (tretji odstavek 157. člena ZP-1). Kot take so za pritožbeno sodišče neupoštevne in jih zato pritožbeno sodišče ni presojalo v smeri kršitve načela materialne resnice.
ZPŠOIRSP člen 10, 10/1, 11, 11/1. ZPP člen 154, 154/1, 154/2.
izbrisani - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - nastanek večje škode - prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika (reformatio in peius) - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - nedopustne pritožbene novote - uporaba ZPŠOIRSP - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Tožnik bi moral zatrjevati in dokazati, da si je za zaposlitev aktivno prizadeval že pred izbrisom (torej vseskozi, ne le v obdobju izbrisa ali po njem), pa pri tem brez svoje krivde ni bil uspešen. V nasprotnem primeru tožnik ne more dokazati vzročne zveze med izbrisom in svojo nezmožnostjo pridobivanja zaslužka. Ne prepriča namreč, da je bil prav izbris tisti izključni razlog, ki mu je preprečeval vsakršne možnosti za delo in pridobivanje dohodkov.
V konkretnem primeru niso podane posebne okoliščine, ki bi terjale prisojo višje odškodnine od tiste, ki je bila tožniku priznana že v upravnem postopku (5.100 EUR). Tožnik nastanka zatrjevane premoženjske škode (izguba socialnih transferjev, stroški pridobivanja dokumentov, prevodov in plačila taks) ni izkazal že po temelju, glede nepremoženjske škode pa posebnih okoliščin, ki bi narekovale višjo odškodnino od že prejete, bodisi ni zatrjeval bodisi ni dokazal.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor - nujna zadeva - pritožba - tek rokov v času sodnih počitnic - sodne počitnice / poletno poslovanje
Storilec je sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja prejel osebno dne 10. 7. 2023.
Ker se je pri tej zadevi, ki se skladno z 209. členom ZP-1 šteje kot nujna, pritožbeni rok iztekel 18. 7. 2023, sta pritožba in njena dopolnitev, ki sta bili oddani priporočeno na pošto po izteku tega roka, prepozni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00071086
OZ člen 131. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost zavarovanca - odgovornost delodajalca - padec delavca - običajna metoda dela - pravila varnega dela - dokaz z izvedencem - varstvo in zdravje pri delu - strokovno vprašanje - zavrnitev dokaza - kršitev pravice do izjave
Ponovno je preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da ni podana odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke. V obravnavanem primeru se je postavilo vprašanje, kakšna je bila pravilna delovna metoda, kakšna so bila ustrezna delovna sredstva (potrebnost vozička pri delu tožnice in njegova ustreznost) in ali je za opravljanje tožničinega dela bilo potrebno in izvedeno ustrezno usposabljanje iz varstva pri delu, pa tudi, ali je bil delovni proces pri zavarovancu tožene stranke ustrezno organiziran. Pritožbeno sodišče je že v prejšnjem sklepu navedlo, da gre v obravnavani zadevi za strokovno vprašanje, za kar je potrebno znanje iz varstva pri delu, s katerim pa sodišče ne razpolaga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK00071296
DZ člen 7, 141, 141/1, 156, 157, 157/2, 157/3, 159, 161, 162, 162/1.. ZIZ člen 9, 9/3, 11, 11/1, 29, 29/1, 29/4, 58, 58/4.. ZNP-1 člen 100, 108.
začasna odredba v družinskih sporih - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - stiki pod nadzorom - začasna prepoved stikov - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - začasna odredba o preživljanju otrok - kasnejši izvršilni naslov
Razlogi na strani nasprotne udeleženke, ki so terjali začasno zaupanje otrok v varstvo in vzgojo predlagatelju, ne narekujejo tako izjemnega ukrepa, kot je prepoved vsakršnih osebnih stikov otrok z njo, pa tudi ne ukrepa stikov pod nadzorom.
Preprečitvi nadaljnjih kontaktov deklice z maminim partnerjem sta začasno namenjena sklep sodišča o prepovedih, izrečenih maminemu partnerju po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, in odločitev sodišča o začasnem nadzoru CSD nad izvajanjem starševske skrbi nasprotne udeleženke nad otroki. Ukrepa prepovedi stikov otrok z mamo oz. stikov pod nadzorom zato zaenkrat ne prideta v poštev.
Tako kot ostale začasne odredbe v družinskih zadevah se tudi začasna odredba o preživljanju otrok izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Predlagatelj ni opredelil, koliko znašajo nujni (ne potrebni, kot to velja za končno odločitev) stroški preživljanja otrok, niti ni trdil da bo njihovo preživljanje brez predlagane začasne odredbe ogroženo.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje za začasno odpravo obveznosti plačila preživnine, ki jo je predlagatelj po obstoječem izvršilnem naslovu dolžan plačevati nasprotni udeleženki. Ob svoji pravnomočnosti bo namreč izpodbijana začasna odredba nadomestila obstoječi izvršilni naslov glede obveznosti preživljanja otrok, čeprav v njej to ni izrecno določeno. Gre za kasnejšo odločbo, ki vprašanje varstva in vzgoje otrok ter s tem povezano preživljanje otrok ureja drugače kot predhodna odločba oz. poravnava.
Vrhovno sodišče se je že izreklo, da so razpoke in neravna tla v mestnem okolju in na pohodnih površinah za pešce nekaj vsakdanjega in pričakovanega. Popolna in absolutna ravnost pohodnih površin je namreč nenavadna in neživljenjska.
ZDSS-1 člen 24, 24/2. ZPP člen 214, 214/1. ZDR-1 člen 83, 83/1, 93.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi - daljši odpovedni rok - odpoved glavni obravnavi - dokazovanje nespornih dejstev
Ker toženka neutemeljeno ni upoštevala datuma prenehanja delovnega razmerja, ki ga je navedla tožnica v odpovedi in pri določitvi katerega je upoštevala dogovorjeno dolžino odpovednega roka, je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožničinemu zahtevku.
ZZK-1 člen 40, 40-6, 160, 160/1, 234, 234/1, 234/1-1, 234/5. ZZK člen 22. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije (1930) paragraf 36.
predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - overjen podpis prodajalca - kopija pogodbe - univerzalno pravno nasledstvo - dopolnilni sklep o dedovanju - vknjižba lastninske pravice na dediče - novote v pritožbenem postopku - nedopustne pritožbene novote
Predlagatelji so k predlogu priložili le kopijo kupoprodajne pogodbe, na kateri podpis prodajalcev ni overjen in niso niti trdili, da je obstajal izvod pogodbe z overjenim podpisom prodajalcev, ki je izgubljen, zato ni izpolnjen pogoj za vzpostavitev listine iz 1. alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena ZZK-1.
Tudi sicer ni izpolnjen pogoj za vknjižbo lastninske pravice v njihovo korist. Kot univerzalni pravni nasledniki kupke nepremičnine so aktivno legitimirani za vložitev predloga za vzpostavitev listine, vendar v korist svoje pravne prednice. Šele v nadaljevanju, ko bi v postopku za vzpostavitev listine dosegli vpis na svojo pravno prednico, bi lahko na podlagi pravnomočnega dopolnilnega sklepa zapuščinskega sodišča lahko predlagali vpis svojo korist. Zgolj pravnomočni sklep o dedovanju je namreč listina, na podlagi katere se v zemljiškoknjižnem postopku, ki je strogo formalne narave, doseže vpis na dediče (6. točka 40. člena ZZK-1).
ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 18, 18/2, 144, 144/5, 155, 155/1, 155/1-8.
vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - pravica do ugovora zoper rezultat preizkusa z alkotestom - preizkus z etilometrom
Elektronski alkotest je sicer res le indikator in ne merilna naprava, vendar uporabo indikatorja, kot je storilcu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, izrecno dovoljuje drugi odstavek 107. člena ZPrCP in se v primeru, če se preizkušanec z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom strinja in zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti brez pripomb podpiše, z indikatorjem ugotovljena koncentracija alkohola v izdihanem zraku šteje za veljavno in predstavlja podlago ugotovitve prekrška vožnje pod vplivom alkohola in za izrekanje sankcij po 105. členu ZPrCP.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 116, 116/3. KZ-1 člen 204, 204/2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - tatvina
Pritožbene navedbe, da je tožnik delo pri toženki opravljal 24 let in da v zvezi z njegovim delom ni bilo nikoli nobenih pripomb in da še nikoli ni bil disciplinsko kaznovan, niso bistvene. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je tožnik v toženkinem skladišču., kjer je opravljal delo, vzel karton z 250 kosi (škatlicami) cigaret, ki so bile pripravljene za odpremo, jih odnesel v viličarja in se z njimi odpeljal ter da si jih je na tak način protipravno prisvojil, kot mu to očita toženka v izpodbijani odpovedi. Z odtujitvijo oziroma protipravno prilastitvijo cigaret je tožnik naklepoma huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima hkrati tudi vse znake kaznivega dejanja tatvine.
poočitev - vpis poočitve - neprava stvarna služnost - poočitev spremembe podatkov o imetniku pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - ustrezna zemljiškoknjižna listina - listina, ki je podlaga za vpis - dovoljenost vpisa glede na stanje zemljiške knjige
Poočitev je pomožni vpis in je namenjena bodisi vpisu sprememb podatkov glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, ko zemljiška knjiga ni temeljna evidenca za takšen podatek, bodisi se z njimi označijo povezave med posameznimi vpisi v zemljiški knjigi. Torej nima pravnih posledic in nima učinkov na pravice oz. pravna razmerja.
V konkretnem primeru pa pritožnik s poočitvijo dejansko želi prenos upravičenja do neprave stvarne služnosti z enega pravnega subjekta na drugega na podlagi pravnega nasledstva. Za to pa je potrebna ustrezna listina, saj zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis na podlagi listin in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Tega ne spremeni niti 226. člen SPZ, saj pogoje za vpis v zemljiško knjigo določa ZZK-1, ki je matični predpis tega področja.
ZZK-1 pa ne dopušča, da se v zemljiškoknjižnem postopku ugotavljajo dejstva za vpis, ampak mora predlagatelj za predlagani vpis predložiti ustrezno listino. To velja tudi, če je temelj pridobitve zakon. Edina izjema od tega pravila je ZLNDL, ki je izrecno dajal podlago za vpis lastninske pravice na tistega, ki je imel v zemljiški knjigi pri družbeni lastnini vpisano pravico uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071078
ZD člen 142. OZ člen 766. ZPP člen 337, 337/1.
mandatna pogodba z odvetnikom - plačilo odvetniških storitev - zapustnikov dolg - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - dedičeva odgovornost za dolgove - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - vrednost podedovanega premoženja - pritožbena novota - nedovoljene pritožbene novote
Pri odločitvi se je sodišče prve stopnje sklicevalo na določbo prvega odstavka 142. člena ZD, pri čemer je izrecno ugotovilo, da toženka ni ugovarjala, da bi zapustnikovi dolgovi presegli vrednost podedovanega premoženja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00073548
OZ člen 131, 131/1. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (2002) člen 12. ZPP člen 212. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232. ZPIZ-2 člen 178, 178/1, 178/2.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - protipravnost ravnanja - zdravstvene omejitve - trditveno in dokazno breme - sprememba izpodbijane sodbe
Tožnica ni uspela dokazati, da je s strani tožene stranke odrejeno delo z delno pokretno oskrbovanko preseglo njene zdravstvene zmožnosti, zato je presoja sodišča prve stopnje o protipravnem ravnanju tožene stranke, ki temelji na nepravilni uporabi pravila o dokaznem bremenu, zmotna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00071698
OZ člen 154, 154/1, 154/2.
škodni dogodek - nesreča premikajočih se motornih vozil - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo nastalo v trku dveh premikajočih se vozil - krivda imetnikov dveh motornih vozil - porazdelitev odgovornosti - odločilna dejstva - manjkajoči razlogi - izostala dokazna ocena izpovedi priče - sodba, ki se je ne da preizkusiti
Če se pri nesreči premikajočih se motornih vozil izkaže, da je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Šele dokazana (in ne domnevana) krivda ima tako za posledico presojo po pravilih o krivdni odgovornosti. Krivda je le kriterij za porazdelitev odgovornosti.
Sodišče je v bistvenem povzelo izpovedbe tožnice in zaslišanih prič, vendar pa jih nato ni dokazno ocenilo. Ocena teh dokazov je popolnoma izostala, zato pritožbeno sodišče sodbe ne more preizkusiti.