neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - dokazovanje plačila sodne takse
Ker je pravilno ugotovljeno da kljub pravilni vročitvi plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo toženec ni izpolnil svoje taksne obveznosti, ravno tako pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, procesne predpostavke za obravnavo pritožbe niso izpolnjene. Izpolnjeni pa so pogoji za nastop pravne posledice – domneve umika pritožbe zaradi neplačane sodne takse, kot jo določa tretji odstavek 105.a člena ZPP.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-15, 56. ZOFVI člen 92, 94, 109, 109/6. Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole (2011) člen 5, 5-5.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - neizpolnjevanje izobrazbenih pogojev - učitelj
Ker tožnik v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki ni imel ustrezne izobrazbe, glede na določbe ZOFVI in Pravilnika o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole za to delovno mesto ni mogel zakonito skleniti pogodbe za nedoločen čas in mu sodišče takega delovnega razmerja tudi ne bi moglo zakonito priznati.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 2/2, 3, 6, 7, 7/2. OZ člen 336, 336/1. ZDR-1 člen 202.
V času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za najmanj pet let se skladno z drugim odstavkom 2. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski posebna denarna nagrada v višini ene plače izplačuje enkrat letno, in sicer naslednji mesec po vsakem zaključenem letu opravljanja vojaške službe, razen v primeru, ko vojaška oseba sklene pogodbo o zaposlitvi za deset let, se ji naslednji mesec po končanem desetem letu opravljanja vojaške službe izplačata dve bruto plači na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Iz navedenega določila ne izhaja, da bi se nagradi iz prvega in drugega stavka tega določila seštevali.
Posebna denarna nagrada se izplača enkrat letno, naslednji mesec po vsakem končanem letu opravljanja vojaške službe. Če vojaška oseba podaljša pogodbo o zaposlitvi za deset let, se ji po končanem desetem letu zaposlitve izplačata dve povprečni bruto plači na zaposlenega v Republiki Sloveniji.
Za izračun višine nagrade je treba uporabiti zadnji uradno objavljen podatek o mesečni povprečni bruto plači v Republiki Sloveniji v času, ko je vojaški osebi pripadla posamezna nagrada, torej v naslednjem mesecu po končanem letu opravljanja vojaške službe.
odločanje o stikih z otrokom - prevoz otroka na stike - sprememba ureditve stikov
Pritožbeno sodišče še poudarja, da je leta 2014, ko so bili s sodbo prvotno določeni stiki, predlagatelj že živel na Primorskem, kar pomeni, da je že takrat moral prevoziti precejšnjo pot, da je otroka prevzel v Arji vasi, kamor ju je iz Prevalj pripeljala nasprotna udeleženka (to pomeni, da je že takrat predlagatelj za prevzem otrok opravil bistveno daljšo pot kot nasprotna udeleženka). Dejstvo, da nasprotna udeleženka otrok ne želi več voziti na prevzemno mesto v Arjo vas, zaradi česar mora predlagatelj prevoziti daljšo pot, da ju prevzame v Prevaljah, pa ni tako pomembna okoliščina, ki bi terjala spremembo stikov, ker bi bile koristi otrok ogrožene, zlasti z ozirom na to, da iz mnenja Centra za socialno delo izhaja, da bi lahko bilo otrokoma celo v dodatno korist, če bi ju oče prevzel v Prevaljah in se z njima peljal v Koper, saj triurna vožnja v eni smeri lahko predstavlja dobro priložnost za očeta, da s sinovoma preživi več časa, ta čas pa bi oče lahko izkoristil za sproščen pogovor z otrokoma, postanek na vmesnih postajah na zanimivem kraju, kakšen ogled ali zanimivo doživetje.
Glede na izpostavljene okoliščine višje sodišče ne vidi podlage, po kateri bi pogodbenicama odreklo možnost poprave pogodbenega določila in nasprotovalo njuni volji skleniti novo prodajno pogodbo in s tem ponoviti zgolj fazo sklenitve prodajne pogodbe potem, ko je bila predhodna faza zbiranja zavezujočih ponudb in izbire najugodnejše ponudbe izvedena brez nepravilnosti. Nasprotno pritožničina zahteva po ponovitvi celotnega postopka prodaje po eni strani vključuje ponovitev že uspešno izvedenih faz postopka prodaje, po drugi strani pa predstavlja določitev nižje izhodiščne cene in časovni zamik zaradi teka rokov v novem postopku zbiranja zavezujočih ponudb. Nič od navedenega ne predstavlja zasledovanja načela po hitrem postopanju in načela zagotovitve najugodnejših pogojev glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov, kar je dodaten razlog, da šteje višje sodišče zahtevo za izvedbo novega postopka prodaje za neutemeljeno.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 85, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8, 110/3, 200. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev navodil zdravnika - odpotovanje iz kraja bivanja - pravočasnost odpovedi - presoja odpovednega razloga - zavrnitev dokaznih predlogov - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - trpinčenje na delovnem mestu - kršitev prepovedi diskriminacije
Naknadna odobritev osebnega zdravnika je mogoča le izjemoma, vendar o izjemi v konkretnem primeru ni mogoče govoriti. Ugotovitev, da tožnik v času storjenih kršitev ni imel dovoljenja osebne zdravnice za zapuščanje kraja bivanja, ne spremeni splošna izpoved tožnikove osebne zdravnice, da bi mu odhod iz kraja bivanja dovolila in bi to zabeležila v osebni karton, če bi jo tožnik za to zaprosil. Takšna izpoved ne pomeni odobritve tožnikovega ravnanja, kot se zmotno zavzema pritožba. Ključno je, kakšna so bila navodila osebne zdravnice v času, ko je do kršitev prišlo. Tako tožnik kot njegova osebna zdravnica sta potrdila, da za odhod v C. in A. osebne zdravnice ni obvestil (niti naknadno), zato tudi ni mogla odobriti odhoda izven kraja bivanja. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da aktiven bolniški stalež v konkretnem primeru predstavlja le gibanje v kraju bivanja (sprehodi v naravo), ne pa tudi neomejenega gibanja izven kraja bivanja.
vknjižba stavbne pravice - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - zemljiškoknjižno dovolilo - formalnost zemljiškoknjižnega postopka
SPZ v 257. členu določa, kaj vse mora vse mora vsebovati pogodba o ustanovitvi stavbne pravice (zvezovalni pravni posel). Kaj mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) za vpis stavbne, pa določa 20.a člen ZZK-1, ki je matični predpis tega področja. Ta je jasen in (v primeru določenih situacij) ne napotuje na uporabo 19. člena ZZK-1, za kar se zavzema pritožba.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00072346
OZ člen 131, 131/1, 131/2. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 57, 57/3.
nesreča pri delu - padec z lestve - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - neopredelitev do odločilnih dejstev - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in se ni opredelilo do vseh relevantnih navedb glede zatrjevane protipravnosti ravnanja toženke. Tako tožnik kot toženka sta zatrjevala, da bi zaradi prestopa tožnika na drugi nivo (iz lestve na nadgradnjo), moral uporabiti naslonsko lestev, ki bi morala segati najmanj 1 meter čez mesto naslanjanja. Med strankama je bilo pri tem sporno, ali je bila naslonska lestev na dan poškodbe na razpolago, ali so imeli delavci navodila, da takšno delo opravljajo z naslonsko lestvijo, toženka pa je tudi ugovarjala, da tožnik v nobenem primeru ne bi smel nositi bremen, ko je hodil po lestvi. Sodišče prve stopnje se do teh pravno relevantnih navedb ni opredelilo.
stroški v nepravdnem postopku - preprečevanje nasilja v družini - porazdelitev stroškov - odločanje o stroških po prostem preudarku
Po osmem odstavku 22.a člena ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku.
Jezikovni pomen določbe vključuje vse postopke po ZPND in ne pušča prostora za subsidiarno uporabo ZNP-1, predvideno v prvem odstavku istega člena. Táko razumevanje je skladno tudi z namenom določbe. Če naj zakon zagotovi učinkovito varstvo žrtvam nasilja, z ureditvijo stroškovnih posledic ni sprejemljivo doseči nasprotnega učinka. Pravilo o odločanju po prostem preudarku pa je dovolj široko, da omogoča tako upoštevanje okoliščin na strani žrtve kot tudi varovanje nasprotnih udeležencev pred sodnimi postopki, ki bi jih predlagatelji začeli iz drugih (nesprejemljivih) razlogov in ne zaradi iskanja varnosti in zaščite.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00073555
ZVZD-1 člen 38, 38/1. OZ člen 171, 179, 185, 299, 299/2, 378. ZDSS-1 člen 38, 38/1.
nesreča pri delu - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodninska odgovornost delavca - nasprotna tožba - tek zakonskih zamudnih obresti - premoženjska škoda - stroški za izvedbo dokaza - delna sprememba izpodbijane sodbe
Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da je bil glavni vzrok za nastanek škodnega dogodka tožnikovo nepravilno pregledovanje, mazanje in vzdrževanje dvižne gredi. Po presoji sodišča prve stopnje je to zaradi opustitve dejanskega (funkcionalnega in praktičnega) nadzora delno posledica neskrbnega ravnanja toženke. Dodatno tveganje je zagotovo povzročil tožnik, ki pri delu ni upošteval navodil toženke za varno upravljanje razkladanja apnenčeve moke. Poleg že navedenih okoliščin je pomembna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik dodatno obremenil dvižno gred s pretežkim tovorom. Ob upoštevanju vseh navedenih okoliščin primera je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožnikov prispevek k škodnemu dogodku znaša vsaj 80 %.
Za tek zakonskih zamudnih obresti je tudi pri premoženjski škodi odločilen izvensodni opomin oziroma, v tem primeru izvensodni zahtevek za plačilo odškodnine, na katerega drugi odstavek 299. člena OZ v zvezi s 378. členom OZ veže nastop zamude in tek zakonskih zamudnih obresti.
Stroški izvedencev in prevodov listin so nastali neodvisno od višine tožbenih zahtevkov iz naslova odškodnine, ki ju uveljavljata stranki, in se glede na prvi odstavek 38. člena ZDSS-1 ne odmerijo glede na doseženi uspeh v sporu.
ZPP člen 19, 19/2, 30, 30/2, 30/2-3. ZKZ člen 26, 26/5. OZ člen 20, 20/1.
nepravočasnost ugovora stvarne in krajevne pristojnosti - ustalitev pristojnosti - zakupna pogodba za kmetijsko zemljišče - odpoved zakupne pogodbe - pisna oblika pogodbe - pogajanja za sklenitev pogodbe
Kot je pravilno že pojasnilo sodišče prve stopnje, je bil prepozen ugovor tožene stranke glede stvarne pristojnosti, podan šele v prvi pripravljalni vlogi, vloženi na prvem naroku, zaradi česar je prišlo do ustalitve pristojnosti (drugi odstavek 19. člena ZPP). Razen tega tožena stranka očitek napačne višine sporne vrednosti in s tem ugovor stvarne pristojnosti v pritožbi utemeljuje z letno višino zakupnine, pri tem pa spregleda, da je za zakupno razmerje, ne glede na vrednost spornega predmeta vedno pristojno okrajno sodišče (3. točka drugega odstavka 30. člena ZPP).
denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - teorija jajčne lupine - teorija jajčne lupine (egg shell rule) - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Toženkin ugovor, da vtoževana tožnikova nepremoženjska škoda ni vsa v vzročni zvezi s poškodbo, predvsem iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti, temveč je posledica tožnikovega predhodnega bolezenskega stanja (degenerativnih sprememb), je povezan z vprašanjem obsega škode, ta pa z odmero pravične denarne odškodnine. Zato ga je treba obravnavati pri odločanju o višini odškodninske terjatve oziroma utemeljenosti višine tožbenega zahtevka, kar je pravilno storilo sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je sledilo tako imenovani teoriji jajčne lupine, po kateri je povzročitelj škode odgovoren tudi za tisto škodo, katere nastanek ali obseg sta pogojena z osebnimi lastnostmi in stanji oškodovanca. Uporaba navedene teorije je tipična v primerih nemih degenerativnih sprememb, ki se manifestirajo šele s škodnim dogodkom. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da degenerativne spremembe niso pravno relevanten (so)vzrok za nastanek škode, kadar so (1) neme, torej da oškodovanec zaradi njih pred škodnim dogodkom ni imel nobenih težav, in (2) so se manifestirale zaradi škodnega dogodka. Ta dva pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Iz sodne prakse pa je mogoče izluščiti še tretji pogoj, in sicer, da so se prej neme degenerativne spremembe izrazile ob samem škodnem dogodku oziroma neposredno po njem.
trajanje delovnega razmerja - samozaposlena oseba - reparacija - datum sodne razveze - denarno povračilo - jubilejna nagrada
Delavec je do razlike v plači oziroma do odškodnine v višini razlike v plači (lahko) upravičen (le) do datuma sodne razveze pogodbe o zaposlitvi (do prenehanja delovnega razmerja), kar pomeni, da mu ta po tem času ne pripada. Manjši dohodek, ki ga delavec prejema po sodni razvezi, bi se lahko upošteval le v okviru določanja višine denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.
Trenutno veljavna Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti, kot tudi njena predhodnica določata, da se jubilejna nagrada za 20 let delovne dobe izplača le članom sindikata reprezentativnih sindikatov, podpisnikov KP KD, vsem zaposlenim delavcem pa le, če je tako dogovorjeno v podjetniški kolektivni pogodbi. Ker med strankama ni bilo sporno, da tožnik ni bil član sindikata, niti ni prerekal, da toženka nima podjetniške kolektivne pogodbe, je torej njegov zahtevek za plačilo jubilejne nagrade neutemeljen.
negatorna tožba - pasivna legitimacija - vznemirjanje lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - voznik tovornega vozila - indično sklepanje - nižji dokazni standard
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno izhajalo iz materialno pravnega izhodišča, ki ga je oblikovalo Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 894/2009 z dne 25. 4. 2013 glede pasivne legitimacije pri negatorni tožbi, kadar gre za posredno vznemirjanje lastninske pravice. Tako v tem primeru za pasivno legitimacijo ne zadošča, da prihaja protipravno vznemirjanje lastnika s strani tretjega, temveč mora imeti tretji zaradi ravnanja neposrednega motilca proti lastniku neposredno korist, ki jo mora odobriti. Dejanje neposrednega motitelja (v predmetni zadevi voznikov tovornih vozil) mora tako tretji (v predmetni zadevi toženka) šteti kot svoje, zaradi pridobitve neposredne koristi. Nadalje je vrhovno sodišče še poudarilo, da je v tovrstnih zadevah lahko pomembno tudi, ali ima posredni motitelj (tretji) dejansko in pravno možnost preprečiti vznemirjanje. Pravilna ugotovitev tega pravnorelevantnega dejstva je tako temeljila na indičnem sklepanju, ki je v naši pravni teoriji in sodni praksi dopustno v primerih dokazne stiske, in je v tem primeru pri meritornem odločanju dopusten tudi nižji dokazni standard.
plačilo dodatka - dodatek za povečan obseg dela in obremenitve - vojak
Glede na to, da je bil tožnik razporejen na formacijsko dolžnost ladijski inženir in da je tudi dejansko opravljal dela in naloge ladijskega inženirja, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo. Uredba namreč ne določa plačnega razreda za formacijsko dolžnost ladijski inženir niti ne za ladijski inženir specialist, vtoževani dodatek iz drugega odstavka 59. člena ZSSloV pa je skladno s četrtim odstavkom 59. člena ZSSloV mogoče priznati le delavcem na tistih formacijskih dolžnostih, za katere je tako določila Vlada RS, saj je v pristojnosti delodajalca, da določi delovna mesta oziroma dolžnosti, na katerih bodo zaposleni upravičeni do takšnega dodatka. Ker Vlada RS v sklepu med formacijskimi dolžnostmi, na katerih so javni uslužbenci na podlagi drugega odstavka 59. člena ZSSloV upravičeni do 20 % dodatka, formacijske dolžnosti tožnika (ladijski inženir) ni določila, je tožnikov zahtevek neutemeljen tudi iz tega naslova.
Zgolj primerljivost delovnih mest ne more utemeljevati plačila dodatka na podlagi drugega odstavka 59. člena ZSSloV in višjega plačnega razreda po Uredbi.
ZODPol člen 71. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 17. ZSPJS člen 32. KPJS člen 46. ZPP člen 155, 163, 163/4. ZJU člen 5, 5/1, 24, 25. ZDR-1 člen 200, 200/4.
odločitev o stroških postopka - dodatek za stalno pripravljenost - čista denarna terjatev - neposredno sodno varstvo - procesna predpostavka - potrebni stroški
Čisto denarno terjatev lahko tožnik ob upoštevanju prvega odstavka 5. člena ZJU in skladno z določilom četrtega odstavka 200. člena ZDR-1 uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem in ni vezan na uveljavljanje predhodnega notranjega varstva na podlagi 24. in 25. člena ZJU. Dejstvo, da ga je uveljavljal in da je bilo nato o njegovem zahtevku odločeno s sklepi delodajalca, katerih razveljavitev je nato zahteval v sodnem postopku, narave njegove terjatve ne spremeni. Uveljavljanje tovrstne terjatve v predhodnem postopku pri delodajalcu ni procesna predpostavka za njeno uveljavljanje v sodnem postopku. Posledično tudi stroški v zvezi z uveljavljanjem neobveznega predhodnega varstva pri delodajalcu ne morejo pomeniti potrebnih stroškov postopka v smislu 155. člena ZPP. Sodišče prve stopnje jih zato tožniku utemeljeno ni priznalo.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - samostojni podjetnik - višina sodne takse - zakonsko določeni minimum - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Ker terjana sodna taksa znaša le 20,50 EUR, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko pritožnika ni pozivalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse.
stvarna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti - pravočasnost ugovora - nepravočasen ugovor - zavrženje prepoznega ugovora - novela ZPP-E
S spremembo v 19. členu ZPP je uvedena dodatna ustalitev stvarne pristojnosti. Okrajno sodišče ostane pristojno, tudi če se pozneje pojavijo okoliščine, po katerih bi bilo pristojno okrožno sodišče (pred novelo pa je veljalo le obratno, kar pa je bil nezaželen zastoj v postopku). Sodišče na svojo stvarno pristojnost na prvi stopnji ne pazi več ves čas po uradni dolžnosti, temveč le do določene faze postopka, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe pred vročitvijo tožencu. Pozneje se lahko izreče za stvarno nepristojno še do razpisa glavne obravnave, vendar le na ugovor toženca v odgovoru na tožbo.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2. ZDR-1 člen 109, 109/1.
obnova pravnega postopka - nova dejstva
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da okoliščina, da toženka v primerljivih primerih za nekajurno neopravičeno odsotnost z dela nikdar ni izrekla izredne odpovedi, ne predstavlja novega dejstva. To dejstvo je bilo namreč tožniku znano ves čas postopka, ki je pravnomočno končan.
Starši so namreč primarno dolžni poskrbeti za potrebe svojih otrok, zato si bo moral tudi nasprotni udeleženec prizadevati, kljub nižji mesečni plači, na kar se sklicuje pred sodiščem prve stopnje, ustvariti dodatne dohodke, s katerimi bo lahko redno plačeval preživnino, ki jo njegova mladoletna hči in sin nujno potrebujeta.