transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - usposabljanje - začasno povečan obseg dela - diskriminacija
Dejstvo, da je tožnica pogodbo o zaposlitvi sklenila za delovno mesto Proizvodni delavec III, nato pa se izpopolnjevala za delo, ki ga je kasneje opravljala, na delovnem mestu Proizvodni delavec II (gre za bolj zahtevno delo), na zakonitost sklenjene pogodbe ne vpliva. Prav tako na zakonitost ne vpliva dejstvo, ki ga poudarja tožnica v pritožbi, da izpopolnjevanje ni trajalo natančno toliko časa, kot je bila veljavnost pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072601
KZ-1 člen 49, 170, 170/1. ZKP člen 355, 355/2.
kaznivo dejanje posilstva - pritožbena obravnava - dejansko stanje - nasprotujoče si izpovedbe prič - dokazna ocena - ocena verodostojnosti izpovedbe - zakonski znaki - uporaba sile - sprememba kazenske sankcije - izbira kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
Kar zadeva motiv prijave posilstva, je treba pojasniti, da je motiv lahko pomemben le, kolikor postavlja pod vprašaj verodostojnost same prijave. Dvoma ni, da je oškodovanka podala prijavo posilstva, ker je obtoženec njo in B. B. kazensko ovadil zaradi dogodka z dne 13.3.2016 in da oškodovanka ovadbe v nasprotnem primeru ne bi podala. Vendar motiv maščevanja, kot ga vidi obramba, ni pomemben, pač pa je bistveno le, ali je oškodovanka podala zoper obtoženca krivo ovadbo zaradi nekih drugih vzrokov.
ZPrCP člen 35, 35/1, 35/5. ZMV-1 člen 4, 6. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - uporaba mobilnega telefona med vožnjo - dokazi in dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - zakonski znaki prekrška - metode razlage predpisa - jezikovna, logična, sistematična in namenska razlaga zakona - dovoljenost ravnanja - nižji dokazni standard - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - oblika krivde - homologacija vozil - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - načelo zakonitosti - način uporabe
Zakonski znak prekrška po petem v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPrCP torej ni zgolj uporaba elektronske naprave, ampak tudi način uporabe, ki mora biti v konkretnem primeru takšen, da zmanjšuje ali bi lahko zmanjševal slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. To pomeni, da je v okviru ugotovljenega dejanskega stanja potrebno presoditi dva sklopa odločilnih dejstev: (i) dejstva, ki dokazujejo ravnanje z elektronsko napravo oziroma uporabo te naprave in (ii) dejstva, iz katerih izhaja, da je bila elektronska naprava uporabljena na način, ki je zmanjševal ali bi lahko zmanjševal kršiteljevo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - trditveno in dokazno breme
Stranka mora po že pravnomočni odločitvi o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, v kasnejšem tovrstnem predlogu substancirano pojasniti tiste spremenjene okoliščine, torej okoliščine, ki bi bile drugačne od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene, in ki bi upravičevale taksno oprostitev, pri čemer časovna oddaljenost med že pravnomočnim odločanjem in ponovnim odločanjem o taksni oprostitvi ni pravno odločilna.
ZTLR člen 54, 54/1. ZPP člen 2, 2/1, 185, 186, 189.
priposestovanje - subjektivne meje pravnomočnosti - oblikovanje tožbenega zahtevka
Pravna pravila Občega državljanskega zakonika in Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ki so veljala v obdobju od leta 1975 do leta 1995, so določala kot (dodatni) pogoj za pridobitev stvarne služnostne pravice na podlagi priposestvovanja v primeru, da je lastnik gospodujočega zemljišča služnost dejansko izvrševal več kot 20 let, le, da lastnik služečega zemljišča temu (v tem obdobju) ni nasprotoval. Nista pa zahtevala dobre vere priposestvovalca. Za obseg pridobljene služnostne pravice na podlagi priposestvovanja odločilen (le) obseg in način oziroma dejanski način izvrševanja služnosti v (20 letni) priposestvovalni dobi.
Oblikovanje tožbenega zahtevka in njegovo morebitno kasnejše spreminjanje pomeni procesno dejanje tožnika, ki je odraz načela dispozitivnosti pravdnih postopkov, v katerega lahko sodišče in tožena stranka posežeta samo na način in ob izpolnjenosti pogojev iz 185. in 186. člena ZPP.
Subjektivne meje pravnomočnosti sodbe zajemajo le stranke postopka, na katere se sodba nanaša (189. člen ZPP) in se ne morejo razširiti na morebitne tretje kot imetnike morebitnih stvarnih pravic na nepremičnini, ki je predmet sodbe. Zato sodba na morebitne stvarne pravice tretjih, ki niso bili stranke predmetnega sodnega postopka, ne more vplivati in učinkovati.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSM00074573
OZ člen 131. ZVZD-1 člen 12. ZZVZZ člen 86, 87, 87/1, 88, 90, 91.
poškodba delavca pri delu - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca - pasivna legitimacija - dejanski delodajalec
Zavod (v našem primeru tožeča stranka) ima pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja zavarovane osebe (86. člen ZZVZZ). Pravico ima zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je poškodba posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi (prvi odstavek 87. člena ZZVZZ).
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 372, 372/-1, 429, 434, 437, 437/1. KZ-1 člen 160, 160/1.
zasebna tožba - zavrženje obtožnega akta - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - preizkus obtožnega akta - opis kaznivega dejanja - poziv na dopolnitev - konkretizacija zakonskih znakov - nesklepčnost
Pomanjkljivosti v opisu kaznivega dejanja v tenorju zasebne tožbe ne morejo biti sanirane z navedbami v obrazložitvi oziroma celo z navedbami in vsebinskimi pojasnili v predmetni pritožbi, saj so lahko predmet presoje in ocene sodišča samo tista odločilna dejstva in okoliščine, ki so jasno in popolnoma označena v opisu dejanja.
vračilo plačane odškodnine - odpadla pravna podlaga - prostovoljno plačilo - poštenost prejemnika - plačilo na podlagi sodbe
Prejemnik postane nepošten v trenutku, ko prejme obvestilo o vloženi reviziji in o tem, da bo plačnik v primeru razveljavitve pravnomočne sodne odločbe, na podlagi katere je bilo opravljeno plačilo, le-to zahteval nazaj. Ker gre pri določbi tretjega odstavka 190. člena OZ za obogatitveni zahtevek, je pri tovrstnih zahtevkih torej bistveno, ali prejemnik (toženec) še vedno ima prejeti denar oziroma kakšno nadomestno korist, če je prejeti denar porabil. Če je prejemnik prejeti denar porabil tako, da od njega nima več niti nadomestne koristi, čeprav se je zavedal (ali bi se moral zavedati) možnosti, da bo moral denar vrniti, je ravnal nepošteno in se na določbo 195. člena OZ ne more sklicevati.
ZGD-1 člen 46, 48, 48/1. ZIZ člen 165. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-6, 6, 9, 9/2, 11, 11/2, 14, 18, 19, 35, 35/1, 35/4, 39, 39-2. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 338, 350, 366.
vpis v sodni register - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - obremenitev poslovnega deleža - obvestilo izvršilnega sodišča - pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika - vpis spremembe družbenika - obrazložitev sklepa
Na podlagi obvestila izvršilnega sodišča se izvršba na delež družbenika po uradni dolžnosti opravi z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo. Sodišče vroči sklep o izvršbi družbi (subjektu vpisa) in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež. Registrsko sodišče odloči o zahtevku za vpis vsakega podatka v sodni register, pri tem pa mora biti sklep obrazložen le, če se z njim zavrne ali zavrže predlog ali, če se z njim odloči o predlogih udeležencev, ki si med seboj nasprotujejo. Če registrsko sodišče izda ugodilno odločbo v postopku, sklepa ni treba obrazložiti. Prijavo za vpis družbe (oziroma katerihkoli sprememb) vloži oseba, ki je po zakonu ali njenih aktih upravičena za zastopanje, če s tem zakonom ni določeno drugače. Ravno zakonita zastopnica subjekta vpisa, ki je hkrati 100 odstotna družbenica, bi morala ravnati v skladu z navedenimi obveznostmi.
ZP-1 člen 61, 62, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.
prekoračitev hitrosti vožnje - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obstoj dvoma - odgovornost storilca - načelo materialne resnice - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - dokazna ocena verodostojnosti prič
Glede (ne)verodostojnosti priče - storilčeve soproge pritožbeno sodišče opozarja, da je sorodstveno razmerje s storilcem vsekakor razlog za posebej pozorno presojo verodostojnosti priče, vendar pa zgolj ta okoliščina ne more biti zadosten razlog za odrekanje verodostojnosti izjave priče. Zavrnitev verodostojnosti izpovedi priče z utemeljitvijo, da naj bi zaradi sorodstvenih razmerij bila njena naklonjenost storilcu pričakovana, verodostojnost njenega pričanja pa zaradi tega bistveno zmanjšana, ni ustrezna, če razen sorodstvenega razmerja ni drugih tehtnih razlogov za dvom v verodostojnost priče.
ZCestn člen 2, 2/1, 2/1-16, 6, 6/1, 37, 37/1, 37/13, 42, 42/1, 42/1-1, 46, 46/1, 46/1-3, 50a, 50a/1. Splošni akt o cestninjenju (2021) točka 10.2, 10.2/4, 10.2/5, 10.2/6.
zakonski znaki prekrška - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - elektronska vinjeta z napačnim podatkom o registrski številki vozila - vinjeta - plačilo cestnine - registrska tablica
V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZCestn se za vsako uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega odseka in cestninskega cestnega objekta plača cestnina. ZCestn v prvem odstavku 37. člena določa, da se cestnina za določen čas plača za uporabo cestninske ceste z vozilom do 3.500 kg NDM, v četrtem odstavku pa določa, da cestnino iz prvega odstavka tega člena plača cestninski zavezanec tako, da pred vstopom na cestninsko cesto kupi elektronsko vinjeto za ustrezen cestninski razred ter da je elektronska vinjeta vezana na registrsko označbo in državo registracije vozila. V skladu s prvo alinejo prvega odstavka 42. člena ZCestn mora cestninski zavezanec za uporabo cestninske ceste uporabljati elektronsko vinjeto za določen cestninski razred. Pomen izraza elektronska vinjeta pa ZCestn opredeljuje v 16. točki prvega odstavka 2. člena in določa, da je elektronska vinjeta na registrsko označbo in državo registracije vozila, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, vezana časovno omejena pravica do uporabe cestninske ceste. Glede na vse navedeno je mogoče zaključiti, da je storilec izpolnil zakonske znake prekrškov, ki se mu očitata. Elektronska vinjeta se namreč nanaša na registrsko označbo in državo registracije vozila, in čeprav je storilec imel časovno veljavno vinjeto za cestninski razred, v katerega sodi njegovo vozilo, ta ni bila izdana na registrsko označbo njegovega vozila, zato le-to ni imelo pravice do uporabe cestninske ceste.
Splošni akt o cestninjenju zgolj natančneje predpisuje način izdaje oziroma nakup elektronske vinjete (trinajsti odstavek 37. člena ZCestn), predvsem z namenom, da bi se minimalizirale možne napake pri samem nakupu, kar pa je predvsem v korist oziroma ščiti kupca elektronske vinjete. Nikakor pa Splošni akt o cestninjenju v nobeni od svojih določb ne vzpostavlja oziroma ne določa odgovornosti za prekršek, zato so vse v tej smeri podane pritožbene navedbe neutemeljene. Kazenske določbe vsebuje zgolj ZCestn, in sicer določa prekrške zaradi kršitve določb o cestninjenju, v konkretnem primeru zaradi uporabe cestninske ceste brez veljavne elektronske vinjete, ne določa pa prekrška zaradi pomot pri vnašanju podatkov pri nakupu elektronske vinjete.
Kar se tiče podpisa potrdila za pregled vnesenih podatkov, stranka s podpisom prevzame zgolj odgovornost za pravilnost podatkov in posledice, če so podatki nepravilni. Posledica vnosa nepravilnih podatkov pa je lahko zgolj to, da vinjeta, ki jo je stranka kupila, ne bo ustrezala registrski označbi ali cestninskemu razredu vozila, ki ga vozi, zaradi česar njeno vozilo ne bo imelo pravice do uporabe cestninske ceste. S temi določbami pa Splošni akt o cestninjenju ne vzpostavlja odgovornosti za prekršek. Prekršek stranka stori šele tedaj, če s takšno vinjeto uporablja cestninsko cesto.
Glede na to, katere evidence je prekrškovni organ dolžan voditi in vzdrževati (46. člen ZCestn), med drugim evidenco prodanih elektronskih vinjet (3. alineja prvega odstavka 46. člena ZCestn), sistem lahko opozori na napako pri nakupu vinjete zgolj v primeru, če se kupi vinjeta za registrsko označbo, za katero je že bila prodana. Ni pa v določbah ZCestn pogojev za vzpostavitev sistema, ki bi opozoril na nakup vinjete za neobstoječo registrsko številko v Republiki Sloveniji. Iz prvega odstavka 46. člena ZCestn ne izhaja, da prekrškovni organ vodi in vzdržuje tudi evidenco registriranih vozil v Republiki Sloveniji.
Ni dvoma, da je storilec s svojim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake prekrškov, ki se mu očitata, saj je cestninsko cesto uporabljal, pri čemer pa za uporabo te ceste ni imel veljavne elektronske vinjete, torej vinjete, ki bi bila vezana na registrsko označbo vozila, ki ga je uporabljal.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 75, 75/3, 127, 127/3. Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3, 3/4, 4, 4/2.
odpravnina - sprememba delodajalca - poslabšanje pravic iz pogodbe o zaposlitvi - sprememba kraja opravljanja dela
Iz sodne prakse Sodišča EU izhaja, da gre za takšno bistveno spremembo delovnih pogojev v škodo delavca, če po prenosu delo opravlja v drugem kraju ali če ima zaradi slabše prodaje po prenosu nižjo plačo. Sprememba pogojev dela, in sicer kraja opravljanja dela, do katere je prišlo v konkretnem primeru, utemeljuje zahtevek tožnice za plačilo odpravnine.
V zvezi z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je imela tožnica po prevzemu večji obseg dela oziroma da je bila pri delu bolj obremenjena, pritožbeno sodišče dodaja, da pogojev dela ni mogoče razumeti tako široko. Za spremembo pogojev dela bi namreč poleg spremembe kraja opravljanja dela (ali glede službenih poti) šlo, če bi bilo odrejeno nadurno delo, če bi bil spremenjen delovni čas ali podobno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00074728
OZ člen 111, 111/2, 336, 336/1, 488, 490, 490/1, 490/2, 490/4, 495, 495/1. SPZ člen 37, 37/1. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-2, 3/1-4, 12, 12/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vmesna sodba - odgovornost prodajalca za pravne napake - odvzem lastninske pravice na nepremičnini - sankcije za pravne napake - razdrtje prodajne pogodbe - razveza pogodbe po samem zakonu - evikcija - sorazmerno znižanje kupnine - primeren dodatni rok za izpolnitev - odstop kupca od pogodbe - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - izguba pravice iz pravne napake - začetek teka prekluzivnega roka - enoletni prekluzivni rok - nastop zastaranja
Prvi odstavek 490. člena OZ določa, da v primeru, ko prodajalec ne ravna po kupčevi zahtevi in kdo kupcu stvar odvzame, je pogodba razdrta po samem zakonu; če pa je kupčeva pravica zmanjšana ali omejena, sme kupec po svoji izbiri odstopiti od pogodbe ali zahtevati sorazmerno znižanje kupnine. To določilo torej razlikuje med primeri, ko pride do popolnega odvzema stvari in primeri, ko je stvarna pravica kupca le (začasno) omejena oziroma zmanjšana. Razdrtje pogodbe je možno le pri popolnem odvzemu stvari. V primeru, ko je kupčeva pravica zmanjšana ali omejena, ima kupec na voljo zahtevek za sorazmerno znižanje kupnine, lahko pa pogodba v tem primeru preneha na podlagi kupčevega odstopa od pogodbe po drugem odstavku 490. člena OZ. Za uresničitev odstopne pravice po tem določilu mora biti izpolnjena dodatna predpostavka: kupec mora pred uresničitvijo odstopne pravice prodajalcu dati primeren dodatni rok za pravilno izpolnitev, torej za odpravo napake oziroma izročitev druge stvari brez napake.
Veriženje vsebinsko identičnih predlogov za nadomestno izvršitev kazni zapora predstavlja zlorabo procesnih pravic in očitno meri k zavlačevanju postopka in izvršitev kazni zapora. Tovrstno nedopustno procesno ravnanje je sodišče dolžno onemogočiti in mu odreči pisno veljavnost.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071863
OZ člen 45, 45/1, 45/2, 190, 190/1.
pravni posel, sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače - sprejem ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča - ustni dogovor o plačilu - vračilo are - vračilo kupnine - grožnja (sila) - neupravičena obogatitev - potrdilo o plačilu - policijski zapisnik - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine
Tožničino izpoved je prvostopenjsko sodišče pravilno ocenilo kot neverodostojno, saj je v tem postopku izpovedovala drugače kot prej v kazenskem postopku, enako njene priče. V njeni izpovedi je več neskladij.
Tožnica je imela 7.500 EUR že vnaprej pripravljenih v kuverti. Iz tega je mogoče zaključiti, da plačilo takšnega zneska ni bila hipna odločitev pod vplivom grožnje, temveč je to že vnaprej načrtovala. Takšno sklepanje dodatno utrjuje dejstvo, da je pred tem isti dan na banki dvignila prav takšen znesek. Poleg tega je v potrdilu o plačilu zapisala, da gre za vračilo kupnine. Iz vsega navedenega izhaja, da je 7.500 EUR tožencu izročila prostovoljno, po vnaprejšnjem dogovoru.
Policijski zapisnik kot javna listina potrjuje le resničnost tega, da je tožnica določena dejstva navajala, ne pa tudi resničnosti teh navedb.
sporna dejstva med strankama - izdaja sodbe brez glavne obravnave - razlaga pogodbe - nejasno pogodbeno določilo
Dejstva, ki so odločilna za presojo relevantnega avtonomnega materialnega prava in razlage vsebine sporne določbe ter posledično za odločitev glede utemeljenosti tožbenega zahtevka, so torej med pravdnima strankama sporna, zato ni pogojev za izdajo sodbe brez naroka v smislu določila 488. člena ZPP, četudi sta obe pravdni stranki s tem soglašali.
ZIN člen 32, 32/1, 33, 33/2. ZVPoz člen 35, 35/4, 35/6, 62, 62/1, 62/1-4. ZP-1 člen 21, 21/1, 21/2.
postopek o prekršku - postopek inšpekcijskega nadzora - namen postopka - isti historični dogodek - ukrepanje inšpekcijskih organov - pristojnost inšpektorja - opozorilo - uvedba postopka o prekršku - izrek sankcije za prekršek - opomin
Pri nadzornih postopkih in postopkih o prekršku gre za dva različna postopka, ko je treba izdati ob zaključku postopkov o istem dejanskem stanu dva različna akta; pri nadzornih postopkih je delovanje inšpektorata preventivno in gre za regulativni nadzor, ki je namenjen zagotavljanju spoštovanja določb ZVPoz, medtem ko so postopki o prekršku, ki jih vodi inšpektorat, usmerjeni v kaznovanje storilcev prekrškov in sledijo varstvu širših družbenih vrednot oziroma interesov. Storilec, ki mu je v skladu z določbo 33. člena ZIN izrečeno opozorilo, ni prost odgovornosti za prekršek, ki je bil storjen z istim ravnanjem v istih časovnih in krajevnih okoliščinah in inšpektoratu zaradi preventivnega delovanja kot nadzornemu organu ni onemogočeno, da v isti zadevi deluje tudi kot prekrškovni organ.
V konkretnem primeru je inšpektor storilki v skladu z drugim odstavkom 33. člena ZIN izrekel opozorilo, da gasilniki niso vzdrževani v skladu z določili proizvajalca ter ji določil rok za odpravo te nepravilnosti. Storilka je ugotovljeno nepravilnost v določenem ji roku odpravila, inšpektor pa ji je zaradi ugotovljene kršitve četrtega odstavka v zvezi s šestim odstavkom 35. člena ZVPoz nato izdal tudi plačilni nalog. Ne v določbah ZIN, ne v določbah ZP-1 ni podlage za razlago, za kakršno se zavzema storilkin zagovornik v pritožbi, da bi se postopek o prekršku lahko uvedel le pod pogojem, da storilka do izteka roka, določenega za odpravo nepravilnosti, le-teh ne bi odpravila. Iz tretjega odstavka 33. člena ZIN izhaja, da če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku, izreče inšpektor druge ukrepe v skladu z zakonom, to pa so ukrepi, ki jih ZIN ureja v 34., 35. in 36. členu. Postopek o prekršku pa ni drug ukrep v skladu z ZIN, ki bi ga lahko inšpektor izrekel, ampak je poseben postopek, ki ga ureja ZP-1 in se ga tudi izvede v skladu z njim. Tudi sicer ne iz določbe prvega odstavka 32. člena ZIN ne iz določb ZP-1 ne izhaja, da bi bil začetek postopka o prekršku pogojen z neizpolnjevanjem ukrepov, ki jih je inšpektor izrekel v skladu z ZIN.
Sodišče prve stopnje je v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZUPJS pravilno zaključilo, da toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, ker ima premoženje v obliki prihrankov (denarna sredstva v višini 5.727,03 EUR), ki presegajo cenzus za taksno oprostitev, ki velja glede prihrankov za družino (2.500,00 EUR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071733
ZPP člen 119, 208, 208/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 92, 92/1, 92/2. SZ-1 člen 111, 111/2.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - nadaljevanje prekinjenega postopka - sklep o nadaljevanju postopka - vročitev sklepa o nadaljevanju - možnost obravnavanja pred sodiščem - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - aktivna legitimacija domnevnega lastnika - skupno premoženje zakoncev - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
S tem, ko je sodišče prve stopnje s sklepom odločilo o nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka, ta sklep pa vročilo sočasno z odločitvijo o glavni stvari, tožencema ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem. Sklep o nadaljevanju postopka je v konkretnem primeru zgolj deklaratorne narave. Ob izpolnjenem pogoju za nadaljevanje postopka lahko izdaja sodbe še pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju postopka predstavlja le relativno bistveno kršitev postopka, ki pa je pritožnika ne uveljavljata.
Drugi tožnik je lastninsko pravico pridobil na originaren način in zato dejstvo, da njegova lastninska pravica v zemljiško knjigo (še) ni vpisana, nima nobenega vpliva na odločitev oziroma presojo njegove aktivne legitimacije.