ZPP člen 41, 41/1, 205, 205/1-3, 205/2, 339, 339/2-8, 370, 370/1-2, 377.ZOR člen 998. Navodilo o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje.
vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - poroštvo - sosporništvo - prekinitev postopka - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - dovoljenost revizije v gospodarskem sporu - oblika poroštvene izjave - prenehanje pravdne stranke - delna odločba pri sosporništvu - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka kot revizijski razlog - pisnost - pooblastilo za izpolnitev akceptnega naloga
Zakonska določba o pisnosti poroštvene izjave varuje poroka pred prenagljeno odločitvijo in pred tem, da bi bila njegova obveznost težja od obveznosti glavnega dolžnika. Pri tem pa pisnost pomeni, da mora biti opredeljena tudi obveznost, na katero se poroštvo nanaša.
Glede na načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij ni nobenega razumnega razloga, zaradi katerega pogodbeni stranki ne bi smeli po lastni presoji urejati tudi pravnih razmerij v zvezi z akceptnimi nalogi in njihovim izpolnjevanjem. Zato lahko upnik glavnega dolžnika iz poroštvenega razmerja sam veljavno izpolni od poroka prejete akceptne naloge in jih predloži v unovčenje.
delovno razmerje za določen čas - pripravništvo - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas
Določba prvega odstavka 18. člena ne razlikuje delovnega razmerja glede na razlog, zaradi katerega je bilo sklenjeno za določen čas. Katerokoli delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, se preoblikuje v delovno razmerje za nedoločen čas, če ostane delavec na delu po času, ko bi mu moralo prenehati. To velja tudi za delovno razmerje, ki ga sklene pripravnik.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - opredelitev pravdne stranke - navedba organizacijske oblike pravdne osebe - izključna krajevna pristojnost slovenskega sodišča
Stranka zaradi nenavedbe organizacijske oblike ni izgubila svoje istovetnosti.
Nasprotna stranka ni izpodbijala (dejanske) ugotovitve, da je šlo za spor iz pogodbenega razmerja. Zato je pravilen (pravni) zaključek, da je za spor izključno pristojno sodišče (Republike Slovenije) po kraju izpolnitve pogodbene obveznosti.
ZPP člen 108, 112, 112/7, 6, 1, 274, 274/1.ZPIZ člen 7, 94.ZUP člen 65/4, 67/1, 68/6, 1. Ustava RS člen 22, 23.
obstoj procesnih predpostavk - pravočastnost tožbe - postopkovne kršitve pristojnih organov v predhodnem postopku ter sodišča v sodnem postopku - kršitev pravice do enakega sojenja
Obstoja procesnih predpostavk za sodno varstvo pravic ni mogoče ugotavljati neodvisno od pravne ureditve upravnega postopka, ki se po določbi 7. člena ZPIZ uporablja v predhodnem postopku pri zavodu. Če zavod ni odločal o vlogi zavarovanca tako, kot mu nalaga ZUP in se je tožnik znašel v zamudi, je to zamudo pripisati v krivdo toženi stranki. V posledici njenega ravnanja je bila tožeča stranka prikrajšana za možnost vsebinskega obravnavanja svoje tožbe.
delovno razmerje za določen čas - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas
Za presojo ali so izpolnjeni pogoji za preoblikovanje delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, je bistvena okoliščina, ali je delavec "ostal na delu" tudi po poteku določenega časa. Sodišče tega ni ugotovilo: tožnica po 30. 4. 2001 ni več delala in tudi ni "ostala na delu" na kakšen drug način, na primer z odsotnostjo na odobrenem dopustu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - obvestilo sindikatu o nameravani odpovedi
Določba drugega odstavka 84. člena ZDR določa sindikatu rok, v katerem ta lahko poda svoje mnenje, ne veže pa niti delavca niti delodajalca. Sindikat lahko v osmih dneh (od seznanitve z nameravano odpovedjo) poda mnenje, pri čemer ni določeno, ali je to lahko podano še v fazi nameravane odpovedi ali po dejansko izvršeni odpovedi (kar bi bilo ob upoštevanju naslednjih zakonskih določb bolj logično). Zato ta določba delodajalcu ne preprečuje, da odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi dal prej kot v osmih dneh, kolikor ima na voljo sindikat za svoje mnenje in odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti preuranjena, če je dana pred potekom tega roka. To še toliko manj, ker tretji odstavek istega člena določa, da sindikat lahko nasprotuje odpovedi (ne nameravani odpovedi), kar pomeni, da je v skladu z zakonsko določbo, če je odpoved pogodbe o zaposlitvi dana pred podajo mnenja sindikata. To potrjuje tudi določba prvega odstavka 85. člena ZDR, saj v primeru nasprotovanja sindikata nameravani odpovedi še ni potrebe po zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
zdravstveno zavarovanje - upravni postopek - procesna predpostavka
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik vložil tožbo v socialnem sporu, ne da bi bila izdana dokončna odločba v predhodnem (upravnem)
postopku, je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 30. člena ZDSS. Ta določa, da ne more zahtevati sodnega varstva pravic stranka, ki ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku. To pa pomeni, da predstavlja dokončna odločitev pristojnih organov tožene stranke o uveljavljeni pravici iz socialne varnosti procesno predpostavko za vložitev tožbe. Procesna predpostavka je pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je dovoljena odločitev o stvari sami. Ker ta pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, je bila tožba, s katero je tožeča stranka zahtevala razveljavitev mnenja zdravniške komisije I. stopnje, v skladu z določbo 30. člena ZDSS, pravilno zavržena, ker ni bila dovoljena, saj tožnik ni izčrpal rednih pravnih sredstev določenih v ZZVZZ.
disciplinski postopek - kvalifikatorne okoliščine kot pogoj za izrek disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja
Predmet sodne presoje je dejansko stanje, ugotovljeno z dokončno odločitvijo disciplinskega organa delodajalca - tako dejansko stanje glede kršitev delovnih obveznosti kot dejansko stanje glede odgovornosti storilca in kvalifikatornih okoliščin, ki so pogoj za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa. Sodišče samo jih ne more ugotavljati, ampak lahko le presoja pravilnost in zakonitost dokončne delodajalčeve odločitve.
Za nastanek veljavne najemne pogodbe ni potrebno, da bi bil najemodajalec lastnik predmeta najema.
Ni dolžnost sodišča, da iz zatrjevanih dokazov samo izbere dejstva, ki podpirajo zahtevke ali ugovore strank, temveč nora dejstva stranka zatrjevati sama (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP).
kolektivni delovni spor - odvajanje sindikalne članarine
Po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti na stvarno pristojnost sodišča prve stopnje. Z ugovorom o stvarni nepristojnosti lahko revident uspe le, če ga je jasno in določno uveljavljal v pritožbi.
Na podlagi določb Kolektivne pogodbe dejavnosti zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 19/96, v nadaljevanju: KP dejavnosti) in Statuta Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije je delodajalec, v katerem je ustanovljen sindikat, dolžan odvajati sindikalno članarino navedenemu sindikatu le, če je o tem med njima sklenjena posebna pogodba. To velja tudi za razmerje med navedenim sindikatom in sindikatom pri delodajalcu, pri čemer je pogoj za plačevanje (odvajanje) članarine članstvo tudi v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
pripor - sklep o odreditvi pripora - utemeljen sum - prisilno pridržanje - vštevanje prisilnega pridržanja v čas trajanja pripora - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - domneva nedolžnosti
Kar zadeva postopek ugotavljanja utemeljenosti suma kot temeljnega pogoja za pripor v fazi preiskave mora sodišče zgolj obrazloženo pretehtati, ali zbrani podatki in dokazi opravičujejo sklep o utemeljenosti suma, da je konkretna oseba storila določeno kaznivo dejanje, ne pa oceniti verodostojnosti oziroma zanesljivosti posameznega dokaza in vseh skupaj ter ugotavljati, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja, ker je to predmet presoje razpravljajočega senata na glavni obravnavi potem, ko so dokazi izvedeni.
Pravilna je ugotovitev, da traja pripor od dneva, ko sta bila osumljenca pridržana. Tudi pridržanje se šteje za odvzem prostosti (3. odstavek 4. člena ZKP).
Ne gre za kršitev načela domneve nedolžnosti (3. člen ZKP), če se sodišče pri ugotavljanju okoliščin v zvezi z osebnostjo obdolženca pri utemeljevanju pripornega razloga ponovitvene nevarnosti opre na podatke iz kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani.
tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - dolžnost sklenitve najemne pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v izvršilnem postopku - prodaja stvari - dolžnikova pravica na prodanem stanovanju - spor v zvezi z izvršilnim postopkom kot razlog za odložitev sklenitve najemne pogodbe - prekinitev pravdnega postopka
Zakon ne nalaga lastniku, da mora počakati s sklenitvijo najemne pogodbe iz kakršnegakoli razloga in tako tudi ne, če teče spor v zvezi z izvršilnim postopkom. Tožnik zato ni bil dolžan ustreči predlogu tožene stranke za odlog. To mu ni nalagal niti takrat veljavni ZIP. Po tem zakonu je dolžnik sicer imel pravico še naprej stanovati v prodanem stanovanju ali hiši (prvi odstavek 85. člena), toda za razmerja med kupcem in dolžnikom so veljale zakonske določbe, ki veljajo med lastnikom in najemnikom (drugi odstavek tega člena). Torej tudi določbe SZ o sklenitvi najemne pogodbe in o posledicah, če ta ni sklenjena.
Združitev pravd ne pomeni, da se vrednost spora pri vprašanju dovoljenosti revizije ugotavlja po seštevku vrednosti iz obeh pravd. Oba tožbena zahtevka sta kljub združitvi v skupno obravnavanje ohranila svojo samostojnost in tudi temeljita vsak na različni dejanski podlagi. Ker nobeden od njiju ne presega mejnega zneska 1.000.000 tolarjev, revizija ni dovoljena.
ZKP člen 416. Zakon o konfiskaciji imovine in o izvrševanju konfiskacije člen 30, 30/1. Odlok AVNOJ-a z dne 21.11.1944 člen 1, 1/1-1, 1/1-2.
obnova kazenskega postopka - odlok o zaplembi premoženja osebam nemške narodnosti
Povojne zaplembe premoženja pripadnikom nemške narodnosti in nemški državi ni mogoče obravnavati kot kazenski ukrep temveč kot ukrep upravne narave. Obnovitveni postopek po 416. členu ZKP pa bi bil mogoč (poleg ostalih izpolnjenih pogojev) le v primeru pravnomočne kazenske sodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS07614
URS člen 15, 15/2, 15/3, 27, 34, 35, 39. EKČP člen 6, 10, 10/2. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 19, 19/3.ZOR člen 170, 170/1, 171, 171/1, 199, 200. ZPZ člen 2, 3. ZJG člen 7. ZMed.KZ člen 169.
zahteva za varstvo zakonitosti - varstvo osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - svoboda izražanja - razžalitev v tisku - povrnitev negmotne škode - objava sodbe ali popravka - žalitev časti - javna glasila (mediji) - žaljivost kot pravni standard - očitek storitve kaznivega dejanja - preklic neresnične izjave - objava sodbe v drugih medijih
Toženka je zlorabila pravico do svobodnega izražanja in dolžnosti obveščanja javnosti, saj bi se morala zavedati, da je v svoji reviji neupravičeno objavila neresnična in za tožnika žaljiva dejstva. Zaradi posega v čast in ugled je tožnik upravičen do zadoščenja po 199. členu ZOR in sicer do preklica neresničnih izjav, glede na okoliščine primera, zlasti glede na težo žalitev in posledice nedopustnega ravnanja, pa tudi do objave sodbe v reviji, ki jo izdaja tožnik.
Zahteva za objavo sodbe v tistih medijih, ki so povzemali objavljene trditve toženke, je bila zavrnjena, saj niso pravdne stranke, zato jim sodišče v tem postopku ne more naložiti izpolnitve nobenih obveznosti, tožbeni zahtevek, da mora toženka nekaj objaviti na svoje stroške, pa je premalo določen, da bi bil izvršljiv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS07625
ZPP člen 367, 367/2, 367/3-3, 374, 374/2, 377. ZAP člen 95.ZASP člen 164, 164/1.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta - spor iz avtorske pravice - poseg v avtorsko pravico - izjalovljen posel - odškodnina
Za spor iz avtorskih pravic gre takrat, ko se zatrjuje, da je razlog za uveljavljanje tožbenega zahtevka v kršitvi avtorske pravice.
Toženec je s svojim posredovanjem dosegel, da je tožniku propadel načrtovani in že sklenjeni posel, s katerim bi sicer res izkoristil svoje avtorsko delo. Toda s tem toženec ni posegel v samo tožnikovo avtorsko pravico. To bi se zgodilo le, če bi bili novi pogodbi sklenjeni in bi toženec uporabil (zlorabil) tožnikovo avtorsko delo kot svoje.
izločitev sodnika - predlog za izločitev višjih sodnikov
"Tožnikov antikorupcijski predlog predsedniku Višjega sodišča v Ljubljani za suspenz, uvedbo disciplinskega postopka in razrešitev s funkcije višjih sodnikov ..." (tako je označena točka 2 v tožnikovi vlogi z dne 13.2.2003) sicer res ne omenja zahteve za izločitev omenjenih sodnikov. V povezavi z nadaljnjim pisanjem v tej vlogi pa bi temu predlogu lahko pripisali tudi zahtevo za izločitev.
pogodba - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - vrnitev danega
Revizijsko sodišče presoja pravilno uporabo materialnega prava na podlagi že ugotovljenih dejstev, to je prevzema vrednosti 20.000 nemških mark in sklenitve pogodbe o tem, da bo toženec za tožnico vložil denar v agencijo za posojanje denarja. Ker pogodbe ni izpolnjeval, je pravilna odločitev sodišč, da je po 262. členu ZOR, ki se uporablja na podlagi 1060. člena OZ za to odgovoren. Njegova kršitev je tožnici omogočala, da je po 125. in 126. členu ZOR razdrla pogodbo in zahtevala vrnitev tistega, kar je dala (132. člen ZOR).
bistvena kršitev določbe kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe glede časa storitve kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Očitek o neskladnosti izreka z obrazložitvijo glede ure, ko je bilo dejanje storjeno (ali 18.6. okrog 23.00 ure, kot izhaja iz izreka, ali okrog 21.00 ure istega dne, kot je navedeno v obrazložitvi, kjer sodišče povzema izpoved oškodovanca), ne predstavlja nasprotja, ki bi pomenilo kršitev iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Da je podana ta kršitev, mora biti odločba nejasna in nerazumljiva glede odločilnih dejstev in okoliščin, ki so znaki kaznivega dejanja.
ZPP člen 184, 184/1, 392, 393, 498, 498/1.ZOR člen 61, 111, 139, 139/3.
tožba za izpodbijanje sodne poravnave - uporaba določb ZPP 1977 in ZPP - načelno pravno mnenje - razlogi za izpodbijanje - sprememba tožbe - zmota - čezmerno prikrajšanje
Vendar uporaba novega zakona ne pride v poštev glede določb 392. in 393. člena ZPP. V njih je izpodbijanje sodne poravnave urejeno na novo in drugače, kot je veljalo pred uveljavitvijo novega zakona. Sedaj je tožba za razveljavitev sodne poravnave urejena kot posebno izredno pravno sredstvo, zanjo pa veljajo drugačni roki in tudi razlogi izpodbijanja. Zato je treba v tej zadevi šteti, da se je postopek glede nje končal takrat, ko je bila sklenjena, v obravnavanem primeru 2.4.1997. Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka veljajo torej razlogi, kot so veljali v navadnem civilnopravnem sporu po prejšnji ureditvi (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 9.12.1999). Po tej ureditvi je pravna narava sodne poravnave mešana, ker vsebuje elemente pogodbe materialnega prava in pogodbe procesnega prava. Z njo stranke sporazumno uredijo razmerje iz materialnega prava, vendar z učinkom pravnomočne sodbe. Sodno poravnavo je mogoče izpodbijati med drugim tudi zaradi zmote ob njeni sklenitvi.
Uveljavljanje novega dodatnega razloga v pritožbi za izpodbijanje sodne poravnave predstavlja v tej fazi postopka nedovoljeno spremembo tožbe.