določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Četudi je višji sodnik predsednik disciplinske komisije pri drugi toženi stranki, ki je zavrnila pritožbo tožnikov zoper izpodbijano odločbo disciplinske komisije (prve tožene stranke), ta okoliščina ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče.
glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - predlog za preložitev glavne obravnave - izvajanje dokazov - zaslišanje prič - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni
Ker obsojenec in njegov zagovornik nista predlagala preložitve glavne obravnave zaradi obsojenčeve bolezni, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno presojati, ali obsojenec na glavno obravnavo ni pristopil iz opravičenih razlogov, ampak zgolj, ali so izpolnjeni zakonski pogoji iz 3. in 4. odstavka 307. člena ZKP za sojenje v nenavzočnosti.
Vprašanje, ali je bila v primeru sojenja v nenavzočnosti prekršena obsojenčeva pravica do obrambe, ker se ni mogel soočiti s pričo in po koncu dokaznega postopka podati svoje izjave, je treba presojati z vidika, ali so bili podani zakonski pogoji za sojenje v obsojenčevi nenavzočnosti.
Zatrjevanje, da sodišče pri odmeri kazni ni upoštevalo vseh olajševalnih okoliščin, predstavlja kršitev po 1. odstavku 374. člena ZKP, ker da sodišče ni pravilno odmerilo kazni glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša. Na tej podlagi zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
izvajanje dokazov - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, da je sodišče izvedlo dokaz tako, da je tonski zapis na glavni obravnavi poslušalo v obsojenčevi nenavzočnosti, ko je bil ta napoten iz sodne dvorane v skladu s 4. odstavkom 323. člena ZKP, je prekršilo njegovo pravico do obrambe. Ugotovljena kršitev pa je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti upoštevna le, če je vplivala na zakonitost sodbe.
Obdolženi je utemeljeno osumljen, da je iz koristoljubnosti kot član dobro organizirane združbe storil deset kaznivih dejanj prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. in 3. odstavku 311. člena KZ. Ob tako organizirani dejavnosti, v kateri je imel vsak član vnaprej določeno vlogo, so obdolženci, ki jih je povezoval skupni namen izvrševanja takšnih kaznivih dejanj, vsak v okviru lastne udeležbe prispevali k nastanku prepovedane posledice. S tem pa so skupaj ustvarjali tudi pogoje, v katerih je bila ogrožena varnost prebežnikov na njihovi poti do cilja. Ob tako opredeljeni kaznivi dejavnosti podrobnejša opredelitev vloge posameznega obdolženca v zvezi z ogrožanjem varnosti ni bila potrebna.
Kadar sodišče obrazloženo ugotovi, da je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi, ni potrebno posebej utemeljevati, zakaj ni odredilo milejših ukrepov.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je navedlo, da izvedba predlaganih dokazov ne bi v ničemer prispevala k razjasnitvi dejanskega stanja, ampak bi kazenski postopek v nasprotju z načelom ekonomičnosti in smotrnosti po nepotrebnem zavlekla, ker so že izvedeni dokazi dejansko stanje razjasnili do stopnje gotovosti, potrebne za izdajo sodbe. Zato ne drži, da so bili dokazni predlogi zavrnjeni zgolj zaradi tega, ker bi bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti, temveč zato, ker je bilo ocenjeno, da je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - krajevna pristojnost
Pri naknadni kumulaciji več izvršilnih sredstev krajevna pristojnost ravna po prvo navedenem izvršilnem sredstvu (35. člen ZIZ in tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
zavrnitev prošnje za azil - vložitev ponovne prošnje - predložitev dokazov o spremenjenih okoliščinah - zavrženje ponovne prošnje
Odločba policijske uprave za dovolitev začasnega zadrževanja v Sloveniji še ne pomeni spremenjenih okoliščin za začetek postopka za ponovno odločanje o vlogi za priznanje pravice do azila.
ZTuj člen 28, 81, 81/1, 82, 82/1.ZUstS člen 44. ZUS člen 7, 7/5, 77, 77/2-3.
dovoljenje za stalno prebivanje - upravni spor - zmotna uporaba materialnega prava
Ker je Ustavno sodišče RS med upravnim sporom z odločbo U-I-284/94 z dne 4.2.1999 odločilo, da je ZTuj v neskladju z Ustavo RS, ker ne določa pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji za državljane drugih nekdanjih republik Jugoslavije, izpodbijana sodba in odločba tožene stranke pa izhajata iz neustavne določbe, je bilo treba sodbo prvostopnega sodišča spremeniti tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba tožene stranke.
Če se z laboratorijsko analizo uvoženega blaga, ki ga uvoznik uvrsti v določeno tarifno oznako, ugotovi, da je treba glede na sestavo blaga blago uvrstiti v drugo tarifno številko, za katero pa je carinska stopnja drugačna - večja, se naknadno obračuna razlika carinskih in drugih dajatev. Stroške laboratorijske analize plača carinski zavezanec.
CZ člen 125, 125/1, 154. Pravilnik o posebnostih carinskega nadzora glede na obliko transporta člen 30. ZUS člen 73.
blago v tranzitu - potrdilo o tem, da je blago v tranzitu zapustilo carinsko območje Slovenije - vpliv ustavitve postopka o prekršku na upravni spor
Za dokaz o tem, da je blago v tranzitu zapustilo carinsko območje Slovenije, se ne šteje potrdilo končnega uporabnika, čeprav je na njem odtisnjena štampiljka carinskega organa druge države z izjavo, da je bilo blago prijavljeno carinskemu organu te države. Zato je za to blago treba plačati carino. Na odločitev v tem sporu ne vpliva dejstvo, da je bil postopek o prekršku v zvezi s tem dejanjem ustavljen.
kolektivni delovni spor - odvajanje sindikalne članarine
Po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti na stvarno pristojnost sodišča prve stopnje. Z ugovorom o stvarni nepristojnosti lahko revident uspe le, če ga je jasno in določno uveljavljal v pritožbi.
Na podlagi določb Kolektivne pogodbe dejavnosti zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 19/96, v nadaljevanju: KP dejavnosti) in Statuta Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije je delodajalec, v katerem je ustanovljen sindikat, dolžan odvajati sindikalno članarino navedenemu sindikatu le, če je o tem med njima sklenjena posebna pogodba. To velja tudi za razmerje med navedenim sindikatom in sindikatom pri delodajalcu, pri čemer je pogoj za plačevanje (odvajanje) članarine članstvo tudi v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije.
Za nastanek veljavne najemne pogodbe ni potrebno, da bi bil najemodajalec lastnik predmeta najema.
Ni dolžnost sodišča, da iz zatrjevanih dokazov samo izbere dejstva, ki podpirajo zahtevke ali ugovore strank, temveč nora dejstva stranka zatrjevati sama (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP).
zdravstveno zavarovanje - upravni postopek - procesna predpostavka
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik vložil tožbo v socialnem sporu, ne da bi bila izdana dokončna odločba v predhodnem (upravnem)
postopku, je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 30. člena ZDSS. Ta določa, da ne more zahtevati sodnega varstva pravic stranka, ki ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku. To pa pomeni, da predstavlja dokončna odločitev pristojnih organov tožene stranke o uveljavljeni pravici iz socialne varnosti procesno predpostavko za vložitev tožbe. Procesna predpostavka je pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je dovoljena odločitev o stvari sami. Ker ta pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, je bila tožba, s katero je tožeča stranka zahtevala razveljavitev mnenja zdravniške komisije I. stopnje, v skladu z določbo 30. člena ZDSS, pravilno zavržena, ker ni bila dovoljena, saj tožnik ni izčrpal rednih pravnih sredstev določenih v ZZVZZ.
disciplinski postopek - kvalifikatorne okoliščine kot pogoj za izrek disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja
Predmet sodne presoje je dejansko stanje, ugotovljeno z dokončno odločitvijo disciplinskega organa delodajalca - tako dejansko stanje glede kršitev delovnih obveznosti kot dejansko stanje glede odgovornosti storilca in kvalifikatornih okoliščin, ki so pogoj za izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa. Sodišče samo jih ne more ugotavljati, ampak lahko le presoja pravilnost in zakonitost dokončne delodajalčeve odločitve.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - obvestilo sindikatu o nameravani odpovedi
Določba drugega odstavka 84. člena ZDR določa sindikatu rok, v katerem ta lahko poda svoje mnenje, ne veže pa niti delavca niti delodajalca. Sindikat lahko v osmih dneh (od seznanitve z nameravano odpovedjo) poda mnenje, pri čemer ni določeno, ali je to lahko podano še v fazi nameravane odpovedi ali po dejansko izvršeni odpovedi (kar bi bilo ob upoštevanju naslednjih zakonskih določb bolj logično). Zato ta določba delodajalcu ne preprečuje, da odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi dal prej kot v osmih dneh, kolikor ima na voljo sindikat za svoje mnenje in odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti preuranjena, če je dana pred potekom tega roka. To še toliko manj, ker tretji odstavek istega člena določa, da sindikat lahko nasprotuje odpovedi (ne nameravani odpovedi), kar pomeni, da je v skladu z zakonsko določbo, če je odpoved pogodbe o zaposlitvi dana pred podajo mnenja sindikata. To potrjuje tudi določba prvega odstavka 85. člena ZDR, saj v primeru nasprotovanja sindikata nameravani odpovedi še ni potrebe po zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
delovno razmerje za določen čas - preoblikovanje v delovno razmerje za nedoločen čas
Za presojo ali so izpolnjeni pogoji za preoblikovanje delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, je bistvena okoliščina, ali je delavec "ostal na delu" tudi po poteku določenega časa. Sodišče tega ni ugotovilo: tožnica po 30. 4. 2001 ni več delala in tudi ni "ostala na delu" na kakšen drug način, na primer z odsotnostjo na odobrenem dopustu.
priznanje tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - opredelitev pravdne stranke - navedba organizacijske oblike pravdne osebe - izključna krajevna pristojnost slovenskega sodišča
Stranka zaradi nenavedbe organizacijske oblike ni izgubila svoje istovetnosti.
Nasprotna stranka ni izpodbijala (dejanske) ugotovitve, da je šlo za spor iz pogodbenega razmerja. Zato je pravilen (pravni) zaključek, da je za spor izključno pristojno sodišče (Republike Slovenije) po kraju izpolnitve pogodbene obveznosti.