Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 140 o plačanem dopustu za izobraževanje. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 142 o poklicnem usmerjanju in strokovnem usposabljanju za razvoj človekovih sposobnosti. ZDR člen 4, 69.OZ člen 9, 17. ZOR (1990) člen 10, 17, 12, 13, 23, 24, 25.URS člen 49, 74.
povračilo stroškov izobraževanja - pogodba o izobraževanju - odmera za spoštovanje konkurenčne prepovedi
Izpolnitveni zahtevek in temu zahtevku nasprotna izpolnitvena obveznost sta temeljno upravičenje in temeljna obveznost, ki nastaneta kot primerna (neposredna) pravna posledica veljavne sklenitve pogodbe.
Tožena stranka je v postopku odmere pokojnine, pri izračunu pokojninske osnove, ki jo je določil minister, to osnovo zmanjšala na način, določen v 44. členu ZPIZ (1992), kot se pokojninske osnove oblikujejo na podlagi mesečnega povprečja plač iz katerega koli desetletnega zaporedja po letu 1970. Tak izračun pa ni v skladu z namenom določbe 108. člena ZObr, saj upravičenci do pokojnine s takim izračunom ne bi bili upravičeni do večje ugodnosti, ki jo upravičencem sicer omogoča upokojevanje po določbah ZObr. Do take ugodnosti bi upravičenci prišli le, če bi se jim pokojnine odmerile z neposrednim upoštevanjem pokojninske osnove v zadnjem koledarskem letu oziroma primerljive plače.
ZDDO člen 30, 71. ZNZ člen 91. ZTPDR člen 86, 86/3.
nadomestilo stroškov za ločeno življenje
Ker je tožnik stalno prebival na območju Nove Gorice in je bil razporejen na delo v Ljubljano, kar je pogojevalo med tednom njegovo ločeno bivanje od ožje družine, ki sta jo poleg njega sestavljala še izvenzakonska partnerica in njen mladoletni sin, ter se je tedensko vračal k družini, so bile podane okoliščine za pridobitev pravice do plačila nadomestila za ločeno življenje ter povračilo stroškov tedenskega prevoza v kraj dela.
Ker ima delavec pravico pred sodiščem izpodbijati delodajalčevo dokončno odločitev, je za začetek pravnih učinkov njena vročitev odločilnega pomena. Zato nastopijo za delavca - drugače kot za delodajalca - skladno določilu iz 2. odstavka 334. člena ZPP (1977) pravne posledice dokončne odločbe šele z dnem, ko je delavcu ta odločba vročena. To pomeni, da je nastanek pravnih učinkov dokončne odločbe - tako na procesnem kot na materialnopravnem področju - za delavca in delodajalca različen.
Za določitev višine nadomestila je pomemben samo čas do nastopa bolniškega staleža, saj normalno ni pričakovati, da bo zavarovanec, ki zaradi bolezni dohodka ne ustvarja več, v tem času spreminjal zavarovalno osnovo. Zato je utemeljen zaključek, da zakon kot osnovo, od katere je zavarovanec zavarovan v času zadržanosti od dela, tudi v tem primeru obravnava osnovo, od katere je bil zavarovanec zavarovan tik pred pričetkom zadržanosti od dela.
Točna kvalifikacija dejanja je pomemben element pravne varnosti, saj tistemu, ki je v postopku omogoča, da se lahko v postopkih uspešno brani. Zato bi lahko v primerih dvoma, tako nedoločena kvalifikacija pomenila tudi tako kršitev, ki bi pripeljala do nezakonite odločitve glede disciplinske sankcije. Vendar se je v spornem primeru tožena stranka kljub temu, da dejanje samo pokrije obe disciplinski kršitvi delovne obveznosti odločila za kršitev ponareditve listine in zato nezakonitosti disciplinskega postopka v tem delu ni mogoče ugotavljati.
neobstoj delovnega mesta - sistemizacija - preizkus izpolnitve predpisanih pogojev - delovno mesto - organizacijski sistem
Delavec ne more skleniti delovnega razmerja niti ne more biti razporejen na delovno mesto, ki ni bilo s splošnim aktom delodajalca sistemizirano. S takšno ureditvijo se omogoča preizkus izpolnjevanja predpisanih, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določenih oz. zahtevanih pogojev za opravljanje dela. Onemogoča pa mu zlorabo z zakonom in kolektivnimi pogodbami danih pravic.
Tožnik je revizijo vložil sam, kar dopušča, brez kakršnihkoli dodatnih popravkov ali dopolnitev, ugotovitev, da je revizijo vložil nekdo, ki nima te pravice.
Tožnikov ugovor je zadržal izvršitev spornega sklepa o prenehanju delovnega razmerja vse do dokončne odločitve o tem ugovoru, s tem, da je v tem primeru dokončno odločitev tožene stranke, nadomestila pravnomočna sodba sodišča.
Izpodbijana odločba Zavoda je dokončni posamični akt zavoda kot nosilca javnih pooblastil, sprejet je bil v upravnem postopku, z njim pa je bilo odločeno o pravici tožeče stranke kot stranke v upravnem postopku.
Neposredna naravna vzroka škodnega dogodka sta dva: zaradi zaviranja blokirano prednje kolo motorja in spolzkost vozišča. Če bi tožnik vozil počasneje, do padca ne bi prišlo. Neskrbnosti vzdrževalca cest (ker ni očistil vozišča) konkurira tožnikova neskrbnost, ki jo predstavlja prehitra vožnja - deleža odgovornosti: vzdrževalec ceste 60 %, tožnik 40 %.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornikovi dvomi v pravilnost in logičnost zaključkov v izpodbijanih sodbah pomenijo nestrinjanje z dokazno oceno sodišč oziroma uveljavljanje razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, torej razloga, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vlagati (2. odstavek 420. člena ZKP).
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - odločanje na seji
Tožena stranka je v svoji odločbi navedla pomanjkljive razloge o odločilnem dejstvu, zato sodišče prve stopnje na tej dejanski podlagi, ki je sporna za tožečo stranko, ni moglo odločati na seji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
To, da je tožničina mati višja sodnica drugostopenjskega sodišča, ki odloča o pritožbah zoper odločbe prvostopenjskega sodišča, predstavlja tehten razlog za prenos pristojnosti.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo dejanja - opravičeni vzrok za zamudo
Opravičeni razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje (22. člen ZUS) ni okoliščina, da je tožnik šele po preteku pritožbenega roka bil seznanjen z vsebino sodne odločitve, ki je bila pravilno vročena njegovemu pooblaščencu. Vročitev tožnikovemu pooblaščencu se namreč šteje za vročitev tožniku.
ZPP člen 367, 367/2, 374, 498, 498/1.URS člen 160.
pravica do revizije - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost izpodbijanega dela sodbe - ustavnost prehodne določbe ZPP
Neutemeljen je očitek neustavnosti prehodne določbe 1. odstavka 498. člena ZPP, saj je Ustavno sodišče Republike Slovenije v zadevi U-I-21/2002 zavrnilo pobudo za oceno ustavnosti 498. člena ZPP.
Ocenilo je, da uporaba 1. odstavka 498. člena ZPP glede vprašanja dopustnosti revizije v postopkih, v katerih je bila tožba oziroma ni v nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti zakonov in s prepovedjo posega v pridobljene pravice ter pravice do enakega varstva pravic v postopku. Pravdna stranka namreč ne pridobi pravice do revizije z vložitvijo tožbe, ampak nastane pravica do revizije šele po pravnomočnosti odločbe sodišča druge stopnje, saj lahko stranka revizijo pod pogojem, da ima pravni interes, vloži le zoper takšno sodno odločbo.
objektivna odgovornost države - služenje vojaškega roka - okvara sluha zaradi zvočnega udara med streljanjem - vzročna zveza - delna oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - pravno priznana škoda
Res je, da tožnikove telesne bolečine niso bile hude in tudi ne dolgotrajne, ter da med zdravljenjem razen šumenja in zvonenja v ušesih (zlasti zvečer in ponoči) tožnik ni trpel kakšnih izrazitih neugodnosti. Vendar to še ne pomeni, da pretrpele telesne bolečine ne predstavljajo pravno priznane oblike škode. Zmerne telesne bolečine (četudi jih je mogoče lajšati z navadnimi analgetiki in četudi jih ne spremljajo izrazite neugodnosti med zdravljenjem) namreč niso neznatne oziroma zanemarljive, ki ne bi presegale praga pravne priznanosti te oblike nepremoženjske škode.
Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje tako samo vročitev, kot tudi datum vročitve. Javna listina je tako tisti del vročilnice, ki ga izpolni vročevalec, kot tudi tisti del, ki ga izpolni prejemnik.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
V primeru, ko je bil sklep o podaljšanju pripora izdan po določbi 2. odstavka 207. člena ZKP med opravljanjem glavne obravnave, zahteve za varstvo zakonitosti zoper njega ni mogoče vložiti.