dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - spori iz stanovanjskih razmerij - izselitev iz stanovanja - premoženjskopravni spor - zavrženje revizije
Sodišče je presojalo, če gre v obravnavanem primeru morda za spor iz stanovanjskega razmerja po ZSR, ki tedaj, ko je veljal ta zakon, ni imel premoženjske narave. Toda ker gre v obravnavanem primeru za zahtevek zaradi nezakonite vselitve v stanovanje in ne gre za spor o stanovanjski pravici ali o pravici do uporabe stanovanja, ni uporabno določilo 111. člena ZNP, ki izjemoma omogoča revizijo.
status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - otrok, katerega starš je bil ubit kot talec - ozemlje, na katerem je bil izvršen ukrep
Zakon veže upravičenost za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja - otroka, katerega starš je bil ubit kot talec, le na smrt starša, ne pa da je moralo biti nasilno dejanje storjeno na državnem območju Slovenije.
sprejem v državljanstvo z naturalizacijo - pogoj - slovenski jezik
Ker tožnik ni predložil dokaza o tem, da aktivno obvlada slovenski jezik, kar je pogoj za sprejem v državljanstvo z naturalizacijo, je bila njegova prošnja za sprejem v državljanstvo utemeljeno zavrnjena.
zahteva za denacionalizacijo - predložitev listin - nepopolna vloga
Če tožnica vlogi za denacionalizacijo ni priložila potrdila o vpisu v evidenco o državljanstvu za starše, ki jih je v vlogi navedla kot upravičence in na poziv upravnega organa ni sporočila, da potrdila ne more predložiti, je njena vloga nepopolna.
povzročitev škode - odgovornost organizatorja športne prireditve - objektivna in krivdna odgovornost - pojem nevarne dejavnosti (igranje nogometa) - naključje
Dejstvo poškodovanja igralke med nogometno tekmo samo zase ne zadošča za odškodninsko odgovornost organizatorja tekme. Če je igralkina poškodba posledica naključja, ki se je njej primerilo in ki ne presega okvirov normalnega tveganja pri igranju nogometa, vselej povezanega z določenimi nevarnostmi spričo specifičnosti tega športa, bremenijo te tistega, ki se s tem športom ukvarja - razen če gre za odškodninski delikt koga drugega.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odvetnica s sedežem na območju pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da ima tožena stranka sedež odvetniške pisarne na območju sodišča, ki bo odločalo o zadevi, ni tehten razlog za prenos pristojnosti. Na območju pristojnega sodišča ima sedež sedem odvetniških pisarn in pričakovati je, da korektno poslujejo tako s tem kot z drugimi sodišči po Sloveniji. Sodniki tega sodišča pa so neodvisni in so sposobni nepristranskega sojenja na podlagi ustave in zakonov, zato ni podan tehten razlog za določitev drugega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS07615
ZASP člen 5, 9, 9/1-2. ZUpr člen 11, 63, 66. Pravilnik o maturi.
avtorsko delo - izključitev avtorskopravnega varstva - izpitne pole - matematične naloge za zaključne in maturitetne izpite - zbirka matematičnih nalog - uradno besedilo z upravnega področja
Matematične pole za zaključne izpite in maturitetne izpite, ki nastanejo po v upravi predpisanem posotpku, so uradno besedilo z upravnega področja. Take stvaritve same po sebi ne uživajo avtorskopravnega varstva, ker zakon izključuje avtorsko varstvo uradnih besedil z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja.
odškodnina - avtorsko pravo - civilna kazen - avtorsko delo - objava sodbe - stopnja krivde - avtorskopravno varstvo - fotografija - kršitev moralne avtorske pravice - solidarna odgovornost kršilcev - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic - namerna kršitev - kršitev iz hude malomarnosti
V avtorskem pravu je predpisana solidarna odgovornost več kršilcev avtorske pravice. Civilno kazen v višini do 200 odstokov povečanja običajnega honorarja je mogoče naložiti samo tistim med njimi, ki so kršitev avtorske pravice storili namenoma ali iz hude malomarnosti.
plačilo tujega dolga - pobotanje pred pravdo - prenehanje terjatve
Ker je toženka plačala obveznosti do stanovanjske zadruge, ki bi jih moral plačati tožnik, ta pa je s prodajo svojih članskih pravic trdil toženki, da je vse plačal, je toženka, da bi lahko postala članica zadruge, plačala tuj dolg v okoliščinah, predvidenih v določbi 211. člena ZOR. Tako je tožnikova terjatev za plačilo dela kupnine s pobotanjem ugasnila pred pravdo (336. in 337. člen ZOR).
ZvojD člen 2, 2/1, 10. ZOZ člen18.ZOR člen 154, 154/1, 164.ZPP člen 41, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vzročna zveza - zavrženje revizije - odgovornost države - služenje vojaškega roka - podlage odškodninske odgovornosti - povrnitev škode - odgovornost za drugega - teorija adekvatne vzročnosti - odgovornost drugih oseb - nedopustnost ravnanja odgovornih vojaških oseb - pravno relevanten vzrok za nastalo škodo - nepredvidljivost ravnanja oškodovanca
Če je bil neposreden vzrok za nastanek škode, ki jo je tožnik utrpel v času opravljanja vojaške dolžnosti njegovo lastno ravnanje, je zanjo odgovorna toženka. Neustrezno ravnanje odgovornih vojaških oseb, ki so opustile dolžno nadzorstvo nad tožnikom, čeprav so jim bile njegove hude psihične težave znane, je namreč povečalo verjetnost nastanka škodnega dogodka.
civilni invalidi vojne - prisilno delo v nemškem taborišču
Čeprav se je tožnik poškodoval pri prisilnem delu v nemškem taborišču, ne gre za vojni dogodek, to je za dogajanje, ki je značilno za delovanje vojskujočih se strani v vojni.
Čeprav je predmet z zemljiščem sicer dopusten in mogoč (46. člen ZOR), pa bi kupoprodajna pogodba mogla biti nična, če bi bilo dokazano, da je prodajalec prodajal tujo stvar, kupec pa je za to vedel.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoj nepretrganega prebivanja v RS
Pogoj nepretrganega 8-letnega prebivanja v R Sloveniji je izpolnjen le, če tujec prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje oz. z njim izenačenega delovnega vizuma.
povrnitev negmotne škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - padec z lestve - oprostitev odgovornosti - delna krivda oškodovanca - višina denarne odškodnine - sklenitev izvensodne poravnave - ponudba - sprejem ponudbe, s predlogom, naj se spremeni - soglasje volj
Tožnik kot namestnik delovodje je zadolžen za organizacijo varnega dela. Naloge se je lotil sam, čeprav bi jo lahko odklonil (še posebej ker po sklepu invalidske komisije ni bil sposoben za hojo po lestvi in za delo na višini), in to z neuporabno lestvijo, ki bi jo moral izločiti iz delovnega procesa, ne pa celo uporabiti. Zato revizijsko sodišče ne dvomi, da je tožnik vsaj polovico kriv za to, da se je poškodoval.
V zvezi z vprašanjem, ali je tožnik sklenil veljavno poravnavo z drugo toženko sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da je druga toženka 28.4.1995 tožniku posredovala ponudbo za poravnavo, ki pa je ni podpisala. Tožnik jo je sicer sprejel, a jo sočasno dopolnil. Ker poravnalne ponudbe tako kot mu je bila posredovana ni sprejel, poravnava ni bila sklenjena. Novega pristanka druge toženke ni bilo, čeprav je bila pri drugi toženki navada, da je v primeru upoštevanih pripomb na ponujeno poravnavo posredovala novo podpisano ponudbo za poravnavo. Poravnava ni bila sklenjena, ker med strankama ni prišlo do soglasno izražene volje, ki bi ju zavezovala (26. člen ZOR).
odgovornost družbenika za obveznosti družbe - kršitev modela in avtorskih pravic - spregled pravne osebnosti - povrnitev škode - pravica do odškodnine
Družba je brez licence nosilcev modelov oziroma brez dovoljenja tožnikov kot avtorjev proizvajala modelno zaščiteno pohištvo, vendar pa toženec kot družbenik, ki je družbo sicer ustanovil, ne odgovarja niti za kršitev zaščitenega modela oziroma avtorskih pravic tožnikov, niti za eventualno, tožnikom nastalo škodo. Prva tožena stranka je namreč samostojna gospodarska družba in kot pravna oseba sama odgovarja za izvajanje svoje poslovne dejavnosti. Odgovarja le v okoliščinah spregleda pravne osebnosti.
Smisel ukrepa inšpektorja za graditev po določbi 6. točke 1. odstavka 91. člena ZGO je, da se lastniku objekta naloži izvedbo takih del, ki so potrebna, da se z njimi vzpostavi objekt v stanje, ki ne bo nevarno za ljudi ali okolico.
ZOR člen 154, 158, 170, 189.ZPP člen 39, 182, 377, 384.
povzročitev škode - odgovornost za drugega - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - deložacija - navadna škoda in izgubljeni dobiček - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Tožeča stranka je vedela, da je dolžna izprazniti poslovne prostore, ker je najemno razmerje z drugotoženko prenehalo. Za opravljanje svoje dejavnosti bi si torej lahko zagotovila druge prostore in odgovornosti za izpad dohodka ni mogoče pripisati toženi stranki, kot sta to pravilno presodili sodišči prve in druge stopnje.
Ravnanje delavcev policije (takrat uradnih pooblaščenih oseb organov za notranje zadeve) ni bilo protipravno in tako ni pravne podlage za odškodninsko odgovornost države (170. člen ZOR).
Za priznanje statusa begunca, ki je pobegnil pred prisilno izselitvijo, mora stranka izkazati, da je bil pobeg potreben zaradi neposrednega in konkretnega nasilja okupatorja.