mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - vez med prosilcem in varno tretjo državo - zavrženje prošnje - začasna odredba
Tožnik je imel z Republiko Hrvaško več kot le mimobežen fizični kontakt, saj je tam prespal, prebil en dan in podpisal pogodbo za rent-a-car. Iz tega nedvomno izhaja, da se je tožnik pred prihodom v Republiko Slovenijo nahajal v Republiki Hrvaški in da je bila vzpostavljena zveza med tožnikom in varno tretjo državo.
ZBPP člen 13, 13/1, 36, 36/4, 43/1. ZSV člen 23. ZSVarPre člen 27. ZDIU12 člen 4.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnin - razdružitveni postopek
Pogoji za dodelitev nujne BPP se preverjajo naknadno in se, v primeru, da se ugotovi, da dodelitev ni bila utemeljena, uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP.
Premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, se upošteva kot premoženje stranke. Pravice solastnikov na solastnem premoženju izhajajo iz določb SPZ, sodni nepravdni postopek (zaradi razdružitve solastnine) pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - zavrnitev uskladitve
Prvostopni organ je pravilno zaključil, da se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra oziroma iz povzetega elaborata, ujemajo z zadnje vpisanimi podatki v sami evidenci, zaradi česar niso podani pogoji za zahtevano uskladitev podatkov. Zahteva tožnikov po določbi 9. člena ZEN bi bila utemeljena le, če evidenca zemljiškega katastra ne bi izkazovala tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
Po določbah 48. člena ZBPP se izplačana sredstva iz naslova BPP vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila BPP dodeljena, v drugem primeru iz 49. člena istega zakona pa iz „lastnih“ sredstev upravičenca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravdni postopek - pravna oseba
Tožnica je kot pravna oseba zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku, zato je ob upoštevanju, da upravičenja do dodelitve brezplačne pravne pomoči za pravne osebe v tovrstnih primerih (tj. v civilnih postopkih) drug zakon oziroma mednarodna pogodba ne omogoča, organ za brezplačno pravno pomoč mogel utemeljeno zaključiti, da prošnja tožnice ni utemeljena.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Tožnici je bila dodeljena nujna BPP z odločbo z dne 30. 4. 2009, s sklepom z dne 13. 5. 2009 pa odvetniku, ki ji je bil določen, odmerjena nagrada in stroški zastopanja v višini 421,35 EUR. Ker je tožnici z odločbo z dne 11. 10. 2011 prenehala upravičenost do BPP, je z izpodbijanim sklepom pravilno naložena dolžnost povrnitve stroškov, izplačanih iz naslova BPP.
ZDavP-2 člen 89, 89/2. ZDoh-1 člen 15, 15/1, 17, 17-6, 98, 98/3, 98/3-8. ZDoh-2 člen 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - rok za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - kazenska sodba - podkupnina - provizija - drugih dohodki
V 89. členu ZDavP-2 je za primer obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP oziroma po drugem odstavku 89. člena ZDavP-2 določen specialni subjektivni rok šestih mesecev od dneva, ko je bilo mogoče navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze, ter objektivni rok petih let od vročitve odločbe stranki. Tudi po mnenju sodišča je davčni organ za verodostojna nova dejstva in nove dokaze izvedel šele s pridobitvijo kazenske sodbe tujega sodišča kot uradnega dokumenta z vsemi potrebnimi podatki, ki so bili podlaga za izdajo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru, za obnovo postopka odmere dohodnine in tudi odmero dohodnine v obnovljenem postopku.
V tujini prejeta provizija predstavlja za davčnega zavezanca druge dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino. Tožnikova trditev, da je protipravno premoženjsko korist vrnil, ne drži. Po podatkih spisa je šlo pri plačilu zneska, na katerega se sklicuje, za plačilo denarne kazni ob izreku pogojne obsodbe in ne za ukrep odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega oziroma premoženjskega stanja uspeh v postopku - sodna poravnava
Vračilo po določbah 48. člena ZBPP je vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Po določbi 48. člena ZBPP se izplačana sredstva iz naslova BPP vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila BPP dodeljena.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3. ZS člen 84, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 18.
sodni cenilec - sodni izvedenec - razrešitev sodnega cenilca in izvedenca - pogoji za razrešitev - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil postopka - napačna uporaba materialnega prava
Ne iz izpodbijane odločbe ne iz spisne dokumentacije v zadevi ne izhaja, da bi bilo tožniku poslano obvestilo iz 18. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, da je zoper njega začet postopek za razrešitev po uradni dolžnosti, z navedbo razlogov za razrešitev, ter da bi mu bil omogočen odgovor. Na navedeno kršitev pravil postopka tako tožnik utemeljeno opozarja.
Dopis, ki ga je upravni organ poslal tožniku in ga v njem pozval k predložitvi ustreznih dokazil (ter ga tudi opozoril na posledice, če pozivu ne bo sledil), ne more predstavljati obvestila iz 18. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, saj take vsebine nima (da bi se o tem tožnik lahko izjavil kot o odločilnih dejstvih), niti ne vabi k odgovoru v zvezi z ugotovljenimi kršitvami (oziroma k izjavi o odločilnih dejstvih).
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - predmet davčne izvršbe - več predmetov davčne izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova - ustavitev davčne izvršbe
Istočasna uporaba več predmetov izvršbe zoper istega davčnega zavezanca na podlagi istega izvršilnega naslova je skladna z določbami ZDavP-2. Zaradi preprečitve morebitnega dvojnega plačila pa je davčni organ zavezan, da po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če je davek plačan.
Razlog za nepriznanje pravice do odbitka vstopnega DDV ni v tem, da je bil izdajatelj spornih računov opredeljen kot neplačujoči gospodarski subjekt (missing trader), temveč v tem, da listine, na podlagi katerih je tožnik uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV, niso verodostojno izkazovale resničnosti opravljenih storitev s strani izdajatelja spornih računov.
Da upravni organ ni presegel dokaznega standarda, ki se v tem primeru zahteva, izhaja iz njegovega poziva tožnici – pozval jo je namreč (le) na predložitev listinskih dokazov, iz katerih bi lahko sklepal na obstoj verjetnosti njenega pravnega nasledstva. Šele če bi tožnica določen listinski dokaz, iz katerega bi bi bilo mogoče sklepati na njeno pravno nasledstvo po družbenikih, predložila, bi odvisno od dokazne ocene upravnega organa bilo mogoče govoriti o tem, ali je presegel zahtevani dokazni standard verjetnosti.
Dokazno breme, da dokaže verjetno pravno nasledstvo, je na strani vlagatelja zahteve.
Ker tožnica v ponovljenem postopku, razen že v prejšnjem postopku predloženih sklepov o dedovanju, drugih dokazov ni predložila, je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je njeno zahtevo za denacionalizacijo zavrnil.
telekomunikacijske storitve - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - povečan mednarodni promet - ugovor zoper izstavljen račun
Da je bilo enormno pošiljanje SMS sporočil dejansko posledica napake pri tožniku oziroma v omrežju, je toženka utemeljeno sklepala iz dejstev, da se je napaka pri posredovanju sporočila pojavila že, ko je stranka z interesom še v Sloveniji poslala dve sporočili (že tedaj se je dostava sporočil 202-krat ponovila), ponavljanje dostave tega sporočila pa se je nadaljevalo med gostovanjem na Hrvaškem. Do napak v celotnem spornem obdobju je prišlo, ko so bila sporočila dostavljena na slovenske telefonske številke, dostavljal pa jih je tožnik. Poslana SMS sporočila so nastala kot posledica napake, ki je v sferi tožnika, stranka z interesom teh storitev ni naročila oziroma jih uporabila, zato ji jih tožnik ni mogel obračunati in je odločitev o odpisu zneska za njihovo plačilo pravilna.
ZDoh-2 člen 105, 127. ZDavP-2 člen 58. ZDDPO člen 17. ZDDV-1 člen 66.
dohodnina - DDV - davek od dohodkov pravnih oseb
Tožnik v postopku ne ugovarja dejstvu, da gre v predmetni zadevi za poslovno razmerje med povezanimi osebami, kot ga opredeljuje 17. člen ZDDPO-2. Med strankama ni sporno, da je na tej podlagi povezana bosanska družba izdajala račune, s katerimi je tožniku zaračunavala opravljene gradbene storitve v Sloveniji in da izračunani zneski pokrivajo plače nameščenih delavcev, ki imajo delovno razmerje sklenjeno po tujem pravu v bosanski družbi, povečano za 9 do 15 %. Te račune je tožnik tudi plačeval iz svojega bančnega računa na račun bosanske družbe. Sporni pa so računi, ki jih je povezana bosanska družba izstavila za povračilo dnevnic delavcev, ki so v letu 2009 delali v Sloveniji. Tožnik teh računov ni plačeval izdajatelju računa (bosanski družbi), ampak je direktor družbe iz računa tožnika dvignil gotovino in jo po njegovi izjavi izročil v roke delavcem. Knjigovodske listine tožnika in bosanske družbe navedenega ne izkazujejo. Računi, ki jih je izstavila bosanska družba za povračilo dnevnic nimajo podlage v sklenjeni pogodbi. Tožnik teh računov tudi ni plačal preko TRR tožnika bosanski družbi. Tožnik ni vodil blagajniške knjige, iz katere bi bil razviden promet gotovine, blagajniški izdatki in prejemki niso podpisani, v glavni knjigi ni izkazana oddaja gotovine tujim delavcem, niti ni dokazil o dejanskih prejemkih. Za sporne zneske ni bistveno, ali je med tožnikom in bosansko družbo obstajala pogodba o opravljanju gradbenih storitev ali pogodba o posredovanju delovne sile. Tudi, če bi v resnici obstajal ustni dogovor med strankama, da stroške nastanitve, prehrane in ostale stroške napotenim delavcem iz bosanske družbe na delo v Slovenijo, plačuje tožnik delavcem na roke in nato zaračunava bosanski družbi v višini dnevnic, takšno dejansko stanje ni razvidno iz predloženih poslovnih knjig in dokumentov. Računi, ki jih izstavila bosanska družba pa so, neverodostojne knjigovodske listine, ki ne izpolnjujejo pogojev določenih s SRS 21. Razlika med izplačano gotovino direktorju in ocenjenimi prejemki delavcev v gotovini, predstavlja druge dohodke, od katerih je potrebno obračunati akontacijo dohodnine. Od teh dohodkov je potrebno plačati akontacijo dohodnine, ki jo izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - subsidiarni tožilec - zavrženje kazenske ovadbe
Glede na sklep okrožnega državnega tožilstva v konkretnem primeru ni bil podan niti utemeljen sum, da bi osumljeni storili naznanjena kazniva dejanja, še toliko manj pa gotovost, ki se zahteva za obsodilno sodbo. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da kazenski pregon zoper osumljene nima verjetnega izgleda za uspeh in ga ni razumno sprožati, saj je malo verjetno, da bi glede na veljavne dokazne standarde prišlo do pravnomočne obsodilne sodbe.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka sledila navedbam postavljene odvetnice, ne izhajajo pa dejstva in dokazi, na podlagi katerih je naveden organ ugotovil, da naj bi obstajali razlogi za razrešitev postavljene odvetnice na strani tožnika. Razlogi za odločitev pa morajo biti navedeni v obrazložitvi odločbe.
Ker iz obrazložitve odločbe niso razvidni razlogi, ki na konkreten primer narekujejo sprejeto odločitev, in so bili v danem primeru odločilni za presojo pravilnosti odločitve, odločbe ni mogoče preizkusiti.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - tožba zaradi kršitve človekovih pravic - zavrženje tožbe
Kljub pozivu tožnica v dopolnitvi tožbe še vedno ni postavila zahtevka, tako da ni jasno razvidno, ali naj sodišče zgolj ugotovi, da naj bi prišlo do posega v določeno človekovo pravico in temeljno svoboščino in s katerim dejanjem, ali pa naj sodišče tudi prepove določeno dejanje, ki mora biti v zahtevku konkretno navedeno. Tožbo zaradi varstva ustavnih pravic bi bilo možno obravnavati šele, ko je postavljen tožbeni zahtevek in ko se v zahtevku navede konkretno dejanje. Ker tega niti v tožbi niti v dopolnitvi tožbe ni, je tožba do tolikšne mere pomanjkljiva, da se je v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1 ne more obravnavati in jo je sodišče zato zavrglo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dvom v izkazano identiteto
Dvom v tožnikovo identiteto je izkazan s tem, da tožnik v postopku ni predložil nobenega dokumenta s sliko in ker je na zaslišanju povedal, da se je na Hrvaškem ob podaji prošnje predstavil pod drugim imenom kot v Sloveniji. Tretji razlog za obstoj dvoma v identiteto tožnika je sodišče ugotovilo v tem, da je bil tožnik na zaslišanju tudi precej neprepričljiv, ko je sodišču pojasnjeval, da je potni list pozabil skupaj s prtljago na tovornjaku, ko je prišel na Hrvaško, čeprav iz njegovega opisa izhaja, da je imel samo eno prtljago z rezervno obleko in obutvijo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca
V predmetni zadevi ni zakonite podlage za omejitev osebne svobode tožniku na podlagi 5. in 6. točke 55. člena ZMZ. Vendar pa sodišče kljub navedenemu ni tožbi ugodilo, kajti na zaslišanju tožnika se je sodišče prepričalo, da je izkazan dvom v tožnikovo identiteto.