davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - predmet davčne izvršbe - več predmetov davčne izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova - ustavitev davčne izvršbe
Istočasna uporaba več predmetov izvršbe zoper istega davčnega zavezanca na podlagi istega izvršilnega naslova je skladna z določbami ZDavP-2. Zaradi preprečitve morebitnega dvojnega plačila pa je davčni organ zavezan, da po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če je davek plačan.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - subsidiarni tožilec - zavrženje kazenske ovadbe
Glede na sklep okrožnega državnega tožilstva v konkretnem primeru ni bil podan niti utemeljen sum, da bi osumljeni storili naznanjena kazniva dejanja, še toliko manj pa gotovost, ki se zahteva za obsodilno sodbo. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da kazenski pregon zoper osumljene nima verjetnega izgleda za uspeh in ga ni razumno sprožati, saj je malo verjetno, da bi glede na veljavne dokazne standarde prišlo do pravnomočne obsodilne sodbe.
Niti v ZKZ niti v katerem drugem zakonu ni posebne določbe, ki bi bila relevantna za obravnavani primer in bi določene nepravilnosti opredeljevala kot razlog za ničnost, sicer pa o tem niti ni spora, saj tožnica v tožbi to sama navaja. Čim pa je tako, po presoji sodišča ničnostni razlog iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ni podan.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/2, 23/2-1, 23/3, 24, 24/1, 24/1-2.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Pravilen je zaključek organa v izpodbijani odločbi, da stranki z interesom kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost, saj ji pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo edini vir za preživljanje, zato ima stranka z interesom prednost pred tretjim tožnikom do nakupa predmetnih zemljišč, za razliko od tretjega tožnika, ki mu kmetijska dejavnost nesporno ne predstavlja edine dejavnosti in glede na v prvostopnem postopku ugotovljeno višino njegovih prihodkov iz delovnega razmerja.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega oziroma premoženjskega stanja uspeh v postopku - sodna poravnava
Vračilo po določbah 48. člena ZBPP je vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Po določbi 48. člena ZBPP se izplačana sredstva iz naslova BPP vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila BPP dodeljena.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Tožnici je bila dodeljena nujna BPP z odločbo z dne 30. 4. 2009, s sklepom z dne 13. 5. 2009 pa odvetniku, ki ji je bil določen, odmerjena nagrada in stroški zastopanja v višini 421,35 EUR. Ker je tožnici z odločbo z dne 11. 10. 2011 prenehala upravičenost do BPP, je z izpodbijanim sklepom pravilno naložena dolžnost povrnitve stroškov, izplačanih iz naslova BPP.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - zavrnitev uskladitve
Prvostopni organ je pravilno zaključil, da se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra oziroma iz povzetega elaborata, ujemajo z zadnje vpisanimi podatki v sami evidenci, zaradi česar niso podani pogoji za zahtevano uskladitev podatkov. Zahteva tožnikov po določbi 9. člena ZEN bi bila utemeljena le, če evidenca zemljiškega katastra ne bi izkazovala tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - vodenje evidence
V konkretni zadevi je tožnik pri prvostopenjskem organu vložil zahtevo za vračilo trošarine na podlagi dvajsetega odstavka 54. člena ZTtro in bi za pridobitev navedene pravice moral izkazati, da izpolnjuje predpisane pogoje. Dokazno breme je na strani tožnika. Za uspešno uveljavitev zahteve za vračilo trošarine za pogonsko gorivo, porabljeno za komercialni namen, ki naj bi bilo iztočeno iz njegovega internega pretakališča, bi moral predložiti natančno evidenco količin goriva ter tudi dokazati, da je bilo plinsko olje uporabljeno v vozilu za komercialni namen.
Da upravni organ ni presegel dokaznega standarda, ki se v tem primeru zahteva, izhaja iz njegovega poziva tožnici – pozval jo je namreč (le) na predložitev listinskih dokazov, iz katerih bi lahko sklepal na obstoj verjetnosti njenega pravnega nasledstva. Šele če bi tožnica določen listinski dokaz, iz katerega bi bi bilo mogoče sklepati na njeno pravno nasledstvo po družbenikih, predložila, bi odvisno od dokazne ocene upravnega organa bilo mogoče govoriti o tem, ali je presegel zahtevani dokazni standard verjetnosti.
Dokazno breme, da dokaže verjetno pravno nasledstvo, je na strani vlagatelja zahteve.
Ker tožnica v ponovljenem postopku, razen že v prejšnjem postopku predloženih sklepov o dedovanju, drugih dokazov ni predložila, je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je njeno zahtevo za denacionalizacijo zavrnil.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - stroški zdravstvenih storitev - razlika v stroških zdravstvenih storitev - izravnalna shema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - obdobje izravnave - rok za posredovanje podatkov - likvidacija škod po poteku roka za posredovanje podatkov za izravnavo - način obračunavanja stroškov
ZZVZZ zavarovalnici omogoča, da za obdobje izravnave uveljavlja tudi stroške zdravstvenih storitev, ki jih je obračunala že po poteku izravnalnega obdobja, že v novem obdobju izravnave, vendar najkasneje zadnji dan meseca po zaključku obdobja izravnave, poročilo o tem pa mora poslati v nadaljnjih 20 dneh. Navedena dejanja se opravljajo že v novem obdobju za izravnavo, zato se poročilo dejansko nanaša na že preteklo obdobje. Navedena ureditev ne dopušča možnosti kasnejšega "poračunavanja" izravnave oz. ponovnega izračunavanja za minula obdobja izravnave zaradi prepozno prejetih računov, ki imajo za posledico likvidacijo škod po preteku roka za posredovanje podatkov za izravnavo.
Pooblastilo iz desetega odstavka 62.f člena ZZVZZ se nanaša le na določitev nabora podatkov, s katerimi zavarovalnice poročajo o izvajanju dopolnilnega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave, ne daje pa podlage za to, da bi podzakonski akt uredil tudi način obračunavanja zneskov za izravnavo, ki je sicer določen v 62.e členu ZZVZZ.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - vez med prosilcem in varno tretjo državo - zavrženje prošnje - začasna odredba
Tožnik je imel z Republiko Hrvaško več kot le mimobežen fizični kontakt, saj je tam prespal, prebil en dan in podpisal pogodbo za rent-a-car. Iz tega nedvomno izhaja, da se je tožnik pred prihodom v Republiko Slovenijo nahajal v Republiki Hrvaški in da je bila vzpostavljena zveza med tožnikom in varno tretjo državo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravdni postopek - pravna oseba
Tožnica je kot pravna oseba zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku, zato je ob upoštevanju, da upravičenja do dodelitve brezplačne pravne pomoči za pravne osebe v tovrstnih primerih (tj. v civilnih postopkih) drug zakon oziroma mednarodna pogodba ne omogoča, organ za brezplačno pravno pomoč mogel utemeljeno zaključiti, da prošnja tožnice ni utemeljena.
ZDavP-2 člen 89, 89/2. ZDoh-1 člen 15, 15/1, 17, 17-6, 98, 98/3, 98/3-8. ZDoh-2 člen 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - rok za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - kazenska sodba - podkupnina - provizija - drugih dohodki
V 89. členu ZDavP-2 je za primer obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP oziroma po drugem odstavku 89. člena ZDavP-2 določen specialni subjektivni rok šestih mesecev od dneva, ko je bilo mogoče navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze, ter objektivni rok petih let od vročitve odločbe stranki. Tudi po mnenju sodišča je davčni organ za verodostojna nova dejstva in nove dokaze izvedel šele s pridobitvijo kazenske sodbe tujega sodišča kot uradnega dokumenta z vsemi potrebnimi podatki, ki so bili podlaga za izdajo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru, za obnovo postopka odmere dohodnine in tudi odmero dohodnine v obnovljenem postopku.
V tujini prejeta provizija predstavlja za davčnega zavezanca druge dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino. Tožnikova trditev, da je protipravno premoženjsko korist vrnil, ne drži. Po podatkih spisa je šlo pri plačilu zneska, na katerega se sklicuje, za plačilo denarne kazni ob izreku pogojne obsodbe in ne za ukrep odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3. ZS člen 84, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 18.
sodni cenilec - sodni izvedenec - razrešitev sodnega cenilca in izvedenca - pogoji za razrešitev - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil postopka - napačna uporaba materialnega prava
Ne iz izpodbijane odločbe ne iz spisne dokumentacije v zadevi ne izhaja, da bi bilo tožniku poslano obvestilo iz 18. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, da je zoper njega začet postopek za razrešitev po uradni dolžnosti, z navedbo razlogov za razrešitev, ter da bi mu bil omogočen odgovor. Na navedeno kršitev pravil postopka tako tožnik utemeljeno opozarja.
Dopis, ki ga je upravni organ poslal tožniku in ga v njem pozval k predložitvi ustreznih dokazil (ter ga tudi opozoril na posledice, če pozivu ne bo sledil), ne more predstavljati obvestila iz 18. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, saj take vsebine nima (da bi se o tem tožnik lahko izjavil kot o odločilnih dejstvih), niti ne vabi k odgovoru v zvezi z ugotovljenimi kršitvami (oziroma k izjavi o odločilnih dejstvih).
ZBPP člen 13, 13/1, 36, 36/4, 43/1. ZSV člen 23. ZSVarPre člen 27. ZDIU12 člen 4.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnin - razdružitveni postopek
Pogoji za dodelitev nujne BPP se preverjajo naknadno in se, v primeru, da se ugotovi, da dodelitev ni bila utemeljena, uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP.
Premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, se upošteva kot premoženje stranke. Pravice solastnikov na solastnem premoženju izhajajo iz določb SPZ, sodni nepravdni postopek (zaradi razdružitve solastnine) pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka sledila navedbam postavljene odvetnice, ne izhajajo pa dejstva in dokazi, na podlagi katerih je naveden organ ugotovil, da naj bi obstajali razlogi za razrešitev postavljene odvetnice na strani tožnika. Razlogi za odločitev pa morajo biti navedeni v obrazložitvi odločbe.
Ker iz obrazložitve odločbe niso razvidni razlogi, ki na konkreten primer narekujejo sprejeto odločitev, in so bili v danem primeru odločilni za presojo pravilnosti odločitve, odločbe ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - dohodek prosilca
V postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da prihodki tožeče stranke presegajo limit za dodelitev BPP, ki ga določa zakon, zato ji je tožena stranka utemeljeno naložila vrnitev neupravičeno prejete BPP.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - tožba zaradi kršitve človekovih pravic - zavrženje tožbe
Kljub pozivu tožnica v dopolnitvi tožbe še vedno ni postavila zahtevka, tako da ni jasno razvidno, ali naj sodišče zgolj ugotovi, da naj bi prišlo do posega v določeno človekovo pravico in temeljno svoboščino in s katerim dejanjem, ali pa naj sodišče tudi prepove določeno dejanje, ki mora biti v zahtevku konkretno navedeno. Tožbo zaradi varstva ustavnih pravic bi bilo možno obravnavati šele, ko je postavljen tožbeni zahtevek in ko se v zahtevku navede konkretno dejanje. Ker tega niti v tožbi niti v dopolnitvi tožbe ni, je tožba do tolikšne mere pomanjkljiva, da se je v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1 ne more obravnavati in jo je sodišče zato zavrglo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca
V predmetni zadevi ni zakonite podlage za omejitev osebne svobode tožniku na podlagi 5. in 6. točke 55. člena ZMZ. Vendar pa sodišče kljub navedenemu ni tožbi ugodilo, kajti na zaslišanju tožnika se je sodišče prepričalo, da je izkazan dvom v tožnikovo identiteto.