EZ člen 59, 59/5. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 104, 104/1, 104/2, 110, 110/7, 110/8. Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarna Ljubljana člen 4.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - odškodnina - višina odškodnine
Že iz jezikovne razlage določbe petega odstavka 59. člena EZ izhaja, da je drugemu pogoju (poleg izkazanosti javne koristi po tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1) zadoščeno že s položitvijo tam opredeljenega zneska pri sodišču in ni treba, da je sklep, ki ga izda sodišče v nepravdnem postopku v tovrstnih zadevah, pravnomočen. Pri tem tudi ni pravno pomembno, da se tožnik z ocenjeno višino odškodnine ne strinja, saj bo o odškodnini oziroma njeni odmeri odločalo pristojno sodišče na podlagi osmega odstavka 110. člena ZUreP-1 v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZUreP-1.
ZBPP člen 13, 13/1, 36, 36/4, 43/1. ZSV člen 23. ZSVarPre člen 27. ZDIU12 člen 4.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnin - razdružitveni postopek
Pogoji za dodelitev nujne BPP se preverjajo naknadno in se, v primeru, da se ugotovi, da dodelitev ni bila utemeljena, uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP.
Premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, se upošteva kot premoženje stranke. Pravice solastnikov na solastnem premoženju izhajajo iz določb SPZ, sodni nepravdni postopek (zaradi razdružitve solastnine) pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - stroški zdravstvenih storitev - razlika v stroških zdravstvenih storitev - izravnalna shema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - obdobje izravnave - rok za posredovanje podatkov - likvidacija škod po poteku roka za posredovanje podatkov za izravnavo - način obračunavanja stroškov
ZZVZZ zavarovalnici omogoča, da za obdobje izravnave uveljavlja tudi stroške zdravstvenih storitev, ki jih je obračunala že po poteku izravnalnega obdobja, že v novem obdobju izravnave, vendar najkasneje zadnji dan meseca po zaključku obdobja izravnave, poročilo o tem pa mora poslati v nadaljnjih 20 dneh. Navedena dejanja se opravljajo že v novem obdobju za izravnavo, zato se poročilo dejansko nanaša na že preteklo obdobje. Navedena ureditev ne dopušča možnosti kasnejšega "poračunavanja" izravnave oz. ponovnega izračunavanja za minula obdobja izravnave zaradi prepozno prejetih računov, ki imajo za posledico likvidacijo škod po preteku roka za posredovanje podatkov za izravnavo.
Pooblastilo iz desetega odstavka 62.f člena ZZVZZ se nanaša le na določitev nabora podatkov, s katerimi zavarovalnice poročajo o izvajanju dopolnilnega zavarovanja v preteklem obdobju izravnave, ne daje pa podlage za to, da bi podzakonski akt uredil tudi način obračunavanja zneskov za izravnavo, ki je sicer določen v 62.e členu ZZVZZ.
ZSS člen 40, 41, 42, 42/2, 42/3, 43, 43/3, 74, 74/1, 74/1-6, 74/4. ZS člen 28, 28/2.
sodniška služba - mirovanje sodniške funkcije - prenehanje sodniške funkcije - delo pravnika lingvista
Ne v 40. členu ZSS, ki določa razloge za mirovanje sodniške funkcije, ne v drugih določbah ZSS in tudi ne v ZS ni določeno, da bi odločanje o mirovanju sodniške funkcije predstavljalo upravno (javnopravno) zadevo (o kateri odloča sodni svet), zato tožnica neutemeljeno ugovarja neizdaji odločbe.
Delo pravnika lingvista v prevajalskem in redakcijskem oddelku Sodišča EU ni primerljivo z delom oseb, navedenimi v 40. členu ZSS.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - zavrnitev uskladitve
Prvostopni organ je pravilno zaključil, da se podatki iz pravnoveljavnih listin, na podlagi katerih so bile opravljene spremembe v evidenci zemljiškega katastra oziroma iz povzetega elaborata, ujemajo z zadnje vpisanimi podatki v sami evidenci, zaradi česar niso podani pogoji za zahtevano uskladitev podatkov. Zahteva tožnikov po določbi 9. člena ZEN bi bila utemeljena le, če evidenca zemljiškega katastra ne bi izkazovala tistega, kar določa listina, na podlagi katere so podatki v tej evidenci nastali oziroma bi morali nastati, pa niso.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega oziroma premoženjskega stanja uspeh v postopku - sodna poravnava
Vračilo po določbah 48. člena ZBPP je vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Po določbi 48. člena ZBPP se izplačana sredstva iz naslova BPP vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila BPP dodeljena.
ZDavP-2 člen 89, 89/2. ZDoh-1 člen 15, 15/1, 17, 17-6, 98, 98/3, 98/3-8. ZDoh-2 člen 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - rok za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - kazenska sodba - podkupnina - provizija - drugih dohodki
V 89. členu ZDavP-2 je za primer obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP oziroma po drugem odstavku 89. člena ZDavP-2 določen specialni subjektivni rok šestih mesecev od dneva, ko je bilo mogoče navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze, ter objektivni rok petih let od vročitve odločbe stranki. Tudi po mnenju sodišča je davčni organ za verodostojna nova dejstva in nove dokaze izvedel šele s pridobitvijo kazenske sodbe tujega sodišča kot uradnega dokumenta z vsemi potrebnimi podatki, ki so bili podlaga za izdajo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru, za obnovo postopka odmere dohodnine in tudi odmero dohodnine v obnovljenem postopku.
V tujini prejeta provizija predstavlja za davčnega zavezanca druge dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino. Tožnikova trditev, da je protipravno premoženjsko korist vrnil, ne drži. Po podatkih spisa je šlo pri plačilu zneska, na katerega se sklicuje, za plačilo denarne kazni ob izreku pogojne obsodbe in ne za ukrep odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi.
ZBPP člen 2, 20, 20/1, 32, 32/3, 34, 34/2. ZUP člen 67.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi - zavrženje prošnje - pristojna oseba za odločanje v zadevah brezplačne pravne pomoči
Iz razlogov izpodbijanega sklepa jasno in skladno s podatki spisov sledi, da je bila tožničina prošnja za brezplačno pravno pomoč nepopolna, da je bila tožnica pozvana k njeni dopolnitvi, da prošnje ni ustrezno dopolnila in je zato ni bilo mogoče obravnavati. Upoštevaje povedano je bila prošnja utemeljeno zavržena kot nepopolna.
Prav tako niso utemeljeni očitki, ki se nanašajo na osebe, pooblaščene za odločanje v zadevah brezplačne pravne pomoči, in na pooblastila, ki jih imajo v tem postopku, saj je o vlogi tožnice odločila višja sodnica, ki ima položaj svetnice in ki jo je kot takšno v smislu 2. člena ZBPP za odločanje v zadevi lahko pooblastila predsednica (specializiranega – Upravnega) sodišča.
Razlog za nepriznanje pravice do odbitka vstopnega DDV ni v tem, da je bil izdajatelj spornih računov opredeljen kot neplačujoči gospodarski subjekt (missing trader), temveč v tem, da listine, na podlagi katerih je tožnik uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV, niso verodostojno izkazovale resničnosti opravljenih storitev s strani izdajatelja spornih računov.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - predmet davčne izvršbe - več predmetov davčne izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova - ustavitev davčne izvršbe
Istočasna uporaba več predmetov izvršbe zoper istega davčnega zavezanca na podlagi istega izvršilnega naslova je skladna z določbami ZDavP-2. Zaradi preprečitve morebitnega dvojnega plačila pa je davčni organ zavezan, da po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če je davek plačan.
spletne igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - položaj stranskega intervenienta - pravni interes - izvršba po drugih osebah - izvrševanje pravnomočne odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo
Interes tožnika, da omejitev dostopa do njegove spletne strani, preko katere le-ta prireja igre na srečo, preneha, je njegov dejanski in ne pravni interes.
Odločbe, izdane ponudnikom storitev informacijske družbe odrejajo prisilno izvršitev odločbe z dne 1. 8. 2006. Sam način izvršbe (z omejitvijo dostopa do spletne strani) in "drugo osebo", ki bo prisilno izvršitev izvedla, (ponudnik storitev informacijske družbe), pa sta določena že v devetem odstavku 107. člena ZIS. Torej gre za z ZIS določen način izvršitve pravnomočne in izvršljive odločbe, s katero je tožniku prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji. S tako vsebino oziroma naravo odločb z dne 17. 3. 2010 pa prvostopenjski organ ni odločal o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.
Da upravni organ ni presegel dokaznega standarda, ki se v tem primeru zahteva, izhaja iz njegovega poziva tožnici – pozval jo je namreč (le) na predložitev listinskih dokazov, iz katerih bi lahko sklepal na obstoj verjetnosti njenega pravnega nasledstva. Šele če bi tožnica določen listinski dokaz, iz katerega bi bi bilo mogoče sklepati na njeno pravno nasledstvo po družbenikih, predložila, bi odvisno od dokazne ocene upravnega organa bilo mogoče govoriti o tem, ali je presegel zahtevani dokazni standard verjetnosti.
Dokazno breme, da dokaže verjetno pravno nasledstvo, je na strani vlagatelja zahteve.
Ker tožnica v ponovljenem postopku, razen že v prejšnjem postopku predloženih sklepov o dedovanju, drugih dokazov ni predložila, je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je njeno zahtevo za denacionalizacijo zavrnil.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3. ZS člen 84, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 18.
sodni cenilec - sodni izvedenec - razrešitev sodnega cenilca in izvedenca - pogoji za razrešitev - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil postopka - napačna uporaba materialnega prava
Ne iz izpodbijane odločbe ne iz spisne dokumentacije v zadevi ne izhaja, da bi bilo tožniku poslano obvestilo iz 18. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, da je zoper njega začet postopek za razrešitev po uradni dolžnosti, z navedbo razlogov za razrešitev, ter da bi mu bil omogočen odgovor. Na navedeno kršitev pravil postopka tako tožnik utemeljeno opozarja.
Dopis, ki ga je upravni organ poslal tožniku in ga v njem pozval k predložitvi ustreznih dokazil (ter ga tudi opozoril na posledice, če pozivu ne bo sledil), ne more predstavljati obvestila iz 18. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, saj take vsebine nima (da bi se o tem tožnik lahko izjavil kot o odločilnih dejstvih), niti ne vabi k odgovoru v zvezi z ugotovljenimi kršitvami (oziroma k izjavi o odločilnih dejstvih).
ZDT-1 člen 46, 47/1. ZSS člen 41, 42, 42/1, 42/2, 42/3. ZNOMCMO člen 1, 2, 4, 4/1, 4/1-1.
državni tožilec - nezdružljivost dela s tožilsko funkcijo - mirovanje funkcije - pogoji za mirovanje funkcije - član mednarodne civilne misije
Glede na to, da bo tožnica v času opravljanja dela formalno zaposlena v podjetju in da bo torej za opravljanje dela (v pravni stroki) sklenila delovno razmerje, je organ na podlagi prvega odstavka 47. člena ZDT-1 ter v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 42. člena ZSS mogel zaključevati, da gre za delo, ki je nezdružljivo s funkcijo državnega tožilca. Za delo, ki je nezdružljivo s tožilsko funkcijo, ne bi šlo, če bi bili izpolnjeni pogoji za mirovanje tožilske funkcije. Ob tem, ko je tožnica sama opredelila delo na projektu EU, ki ga opravlja v okviru delovnega razmerja, kot delo v mednarodni civilni misiji in pri tem, ko je po drugem odstavku 46. člena ZDT-1 imenovanje za člana mednarodne civilne misije razlog za mirovanje državnotožilske funkcije, je organ pri oceni, ali je opravljanje dela na projektu EU na podlagi sklenjenega delovnega razmerja razlog za ugotovitev o nezdružljivosti tega dela s funkcijo državnega tožilca, moral uporabiti določbe ZNOMCMO. Pravilno je razlagal določbo drugega odstavka 46. člena ZDT-1 o imenovanju za člana mednarodne civilne misije kot razlogu za mirovanje državnotožilske funkcije v pomenu, da imenovanje za člana mednarodne civilne misije mora izhajati iz napotitve osebe v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ter predhodno izvedenega postopka za izbiro kandidatov za napotitev. Članstvo (delo) mora biti v mednarodni civilni misiji ali mednarodni organizaciji, da je primerljivo izvolitvam oziroma imenovanjem oseb na druge mednarodne funkcije iz 46. člena ZDT-1, ki so razlog za mirovanje državnotožilske funkcije utemeljeno na formalno opredeljenih interesih države, imenovanje pa izvedeno preko delovanja državnih ali drugih organov javnega sektorja, kot to določa ZNOMCMO v 2. členu.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - vodenje evidence
V konkretni zadevi je tožnik pri prvostopenjskem organu vložil zahtevo za vračilo trošarine na podlagi dvajsetega odstavka 54. člena ZTtro in bi za pridobitev navedene pravice moral izkazati, da izpolnjuje predpisane pogoje. Dokazno breme je na strani tožnika. Za uspešno uveljavitev zahteve za vračilo trošarine za pogonsko gorivo, porabljeno za komercialni namen, ki naj bi bilo iztočeno iz njegovega internega pretakališča, bi moral predložiti natančno evidenco količin goriva ter tudi dokazati, da je bilo plinsko olje uporabljeno v vozilu za komercialni namen.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka sledila navedbam postavljene odvetnice, ne izhajajo pa dejstva in dokazi, na podlagi katerih je naveden organ ugotovil, da naj bi obstajali razlogi za razrešitev postavljene odvetnice na strani tožnika. Razlogi za odločitev pa morajo biti navedeni v obrazložitvi odločbe.
Ker iz obrazložitve odločbe niso razvidni razlogi, ki na konkreten primer narekujejo sprejeto odločitev, in so bili v danem primeru odločilni za presojo pravilnosti odločitve, odločbe ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - dohodek prosilca
V postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da prihodki tožeče stranke presegajo limit za dodelitev BPP, ki ga določa zakon, zato ji je tožena stranka utemeljeno naložila vrnitev neupravičeno prejete BPP.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca
V predmetni zadevi ni zakonite podlage za omejitev osebne svobode tožniku na podlagi 5. in 6. točke 55. člena ZMZ. Vendar pa sodišče kljub navedenemu ni tožbi ugodilo, kajti na zaslišanju tožnika se je sodišče prepričalo, da je izkazan dvom v tožnikovo identiteto.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - tožba zaradi kršitve človekovih pravic - zavrženje tožbe
Kljub pozivu tožnica v dopolnitvi tožbe še vedno ni postavila zahtevka, tako da ni jasno razvidno, ali naj sodišče zgolj ugotovi, da naj bi prišlo do posega v določeno človekovo pravico in temeljno svoboščino in s katerim dejanjem, ali pa naj sodišče tudi prepove določeno dejanje, ki mora biti v zahtevku konkretno navedeno. Tožbo zaradi varstva ustavnih pravic bi bilo možno obravnavati šele, ko je postavljen tožbeni zahtevek in ko se v zahtevku navede konkretno dejanje. Ker tega niti v tožbi niti v dopolnitvi tožbe ni, je tožba do tolikšne mere pomanjkljiva, da se je v skladu z drugim odstavkom 31. člena ZUS-1 ne more obravnavati in jo je sodišče zato zavrglo.