brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
Po določbah 48. člena ZBPP se izplačana sredstva iz naslova BPP vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila BPP dodeljena, v drugem primeru iz 49. člena istega zakona pa iz „lastnih“ sredstev upravičenca.
ZDavP-2 člen 89, 89/2. ZDoh-1 člen 15, 15/1, 17, 17-6, 98, 98/3, 98/3-8. ZDoh-2 člen 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-11.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - rok za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - kazenska sodba - podkupnina - provizija - drugih dohodki
V 89. členu ZDavP-2 je za primer obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP oziroma po drugem odstavku 89. člena ZDavP-2 določen specialni subjektivni rok šestih mesecev od dneva, ko je bilo mogoče navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze, ter objektivni rok petih let od vročitve odločbe stranki. Tudi po mnenju sodišča je davčni organ za verodostojna nova dejstva in nove dokaze izvedel šele s pridobitvijo kazenske sodbe tujega sodišča kot uradnega dokumenta z vsemi potrebnimi podatki, ki so bili podlaga za izdajo sklepa o davčnem inšpekcijskem nadzoru, za obnovo postopka odmere dohodnine in tudi odmero dohodnine v obnovljenem postopku.
V tujini prejeta provizija predstavlja za davčnega zavezanca druge dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino. Tožnikova trditev, da je protipravno premoženjsko korist vrnil, ne drži. Po podatkih spisa je šlo pri plačilu zneska, na katerega se sklicuje, za plačilo denarne kazni ob izreku pogojne obsodbe in ne za ukrep odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3. ZS člen 84, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 18.
sodni cenilec - sodni izvedenec - razrešitev sodnega cenilca in izvedenca - pogoji za razrešitev - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil postopka - napačna uporaba materialnega prava
Ne iz izpodbijane odločbe ne iz spisne dokumentacije v zadevi ne izhaja, da bi bilo tožniku poslano obvestilo iz 18. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, da je zoper njega začet postopek za razrešitev po uradni dolžnosti, z navedbo razlogov za razrešitev, ter da bi mu bil omogočen odgovor. Na navedeno kršitev pravil postopka tako tožnik utemeljeno opozarja.
Dopis, ki ga je upravni organ poslal tožniku in ga v njem pozval k predložitvi ustreznih dokazil (ter ga tudi opozoril na posledice, če pozivu ne bo sledil), ne more predstavljati obvestila iz 18. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, saj take vsebine nima (da bi se o tem tožnik lahko izjavil kot o odločilnih dejstvih), niti ne vabi k odgovoru v zvezi z ugotovljenimi kršitvami (oziroma k izjavi o odločilnih dejstvih).
ZBPP člen 2, 20, 20/1, 32, 32/3, 34, 34/2. ZUP člen 67.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi - zavrženje prošnje - pristojna oseba za odločanje v zadevah brezplačne pravne pomoči
Iz razlogov izpodbijanega sklepa jasno in skladno s podatki spisov sledi, da je bila tožničina prošnja za brezplačno pravno pomoč nepopolna, da je bila tožnica pozvana k njeni dopolnitvi, da prošnje ni ustrezno dopolnila in je zato ni bilo mogoče obravnavati. Upoštevaje povedano je bila prošnja utemeljeno zavržena kot nepopolna.
Prav tako niso utemeljeni očitki, ki se nanašajo na osebe, pooblaščene za odločanje v zadevah brezplačne pravne pomoči, in na pooblastila, ki jih imajo v tem postopku, saj je o vlogi tožnice odločila višja sodnica, ki ima položaj svetnice in ki jo je kot takšno v smislu 2. člena ZBPP za odločanje v zadevi lahko pooblastila predsednica (specializiranega – Upravnega) sodišča.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - predmet davčne izvršbe - več predmetov davčne izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova - ustavitev davčne izvršbe
Istočasna uporaba več predmetov izvršbe zoper istega davčnega zavezanca na podlagi istega izvršilnega naslova je skladna z določbami ZDavP-2. Zaradi preprečitve morebitnega dvojnega plačila pa je davčni organ zavezan, da po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če je davek plačan.
EZ člen 59, 59/5. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 104, 104/1, 104/2, 110, 110/7, 110/8. Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne Toplarna Ljubljana člen 4.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - odškodnina - višina odškodnine
Že iz jezikovne razlage določbe petega odstavka 59. člena EZ izhaja, da je drugemu pogoju (poleg izkazanosti javne koristi po tretjem odstavku 93. člena ZUreP-1) zadoščeno že s položitvijo tam opredeljenega zneska pri sodišču in ni treba, da je sklep, ki ga izda sodišče v nepravdnem postopku v tovrstnih zadevah, pravnomočen. Pri tem tudi ni pravno pomembno, da se tožnik z ocenjeno višino odškodnine ne strinja, saj bo o odškodnini oziroma njeni odmeri odločalo pristojno sodišče na podlagi osmega odstavka 110. člena ZUreP-1 v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZUreP-1.
Da upravni organ ni presegel dokaznega standarda, ki se v tem primeru zahteva, izhaja iz njegovega poziva tožnici – pozval jo je namreč (le) na predložitev listinskih dokazov, iz katerih bi lahko sklepal na obstoj verjetnosti njenega pravnega nasledstva. Šele če bi tožnica določen listinski dokaz, iz katerega bi bi bilo mogoče sklepati na njeno pravno nasledstvo po družbenikih, predložila, bi odvisno od dokazne ocene upravnega organa bilo mogoče govoriti o tem, ali je presegel zahtevani dokazni standard verjetnosti.
Dokazno breme, da dokaže verjetno pravno nasledstvo, je na strani vlagatelja zahteve.
Ker tožnica v ponovljenem postopku, razen že v prejšnjem postopku predloženih sklepov o dedovanju, drugih dokazov ni predložila, je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je njeno zahtevo za denacionalizacijo zavrnil.
telekomunikacijske storitve - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - povečan mednarodni promet - ugovor zoper izstavljen račun
Da je bilo enormno pošiljanje SMS sporočil dejansko posledica napake pri tožniku oziroma v omrežju, je toženka utemeljeno sklepala iz dejstev, da se je napaka pri posredovanju sporočila pojavila že, ko je stranka z interesom še v Sloveniji poslala dve sporočili (že tedaj se je dostava sporočil 202-krat ponovila), ponavljanje dostave tega sporočila pa se je nadaljevalo med gostovanjem na Hrvaškem. Do napak v celotnem spornem obdobju je prišlo, ko so bila sporočila dostavljena na slovenske telefonske številke, dostavljal pa jih je tožnik. Poslana SMS sporočila so nastala kot posledica napake, ki je v sferi tožnika, stranka z interesom teh storitev ni naročila oziroma jih uporabila, zato ji jih tožnik ni mogel obračunati in je odločitev o odpisu zneska za njihovo plačilo pravilna.
ZDoh-2 člen 105, 127. ZDavP-2 člen 58. ZDDPO člen 17. ZDDV-1 člen 66.
dohodnina - DDV - davek od dohodkov pravnih oseb
Tožnik v postopku ne ugovarja dejstvu, da gre v predmetni zadevi za poslovno razmerje med povezanimi osebami, kot ga opredeljuje 17. člen ZDDPO-2. Med strankama ni sporno, da je na tej podlagi povezana bosanska družba izdajala račune, s katerimi je tožniku zaračunavala opravljene gradbene storitve v Sloveniji in da izračunani zneski pokrivajo plače nameščenih delavcev, ki imajo delovno razmerje sklenjeno po tujem pravu v bosanski družbi, povečano za 9 do 15 %. Te račune je tožnik tudi plačeval iz svojega bančnega računa na račun bosanske družbe. Sporni pa so računi, ki jih je povezana bosanska družba izstavila za povračilo dnevnic delavcev, ki so v letu 2009 delali v Sloveniji. Tožnik teh računov ni plačeval izdajatelju računa (bosanski družbi), ampak je direktor družbe iz računa tožnika dvignil gotovino in jo po njegovi izjavi izročil v roke delavcem. Knjigovodske listine tožnika in bosanske družbe navedenega ne izkazujejo. Računi, ki jih je izstavila bosanska družba za povračilo dnevnic nimajo podlage v sklenjeni pogodbi. Tožnik teh računov tudi ni plačal preko TRR tožnika bosanski družbi. Tožnik ni vodil blagajniške knjige, iz katere bi bil razviden promet gotovine, blagajniški izdatki in prejemki niso podpisani, v glavni knjigi ni izkazana oddaja gotovine tujim delavcem, niti ni dokazil o dejanskih prejemkih. Za sporne zneske ni bistveno, ali je med tožnikom in bosansko družbo obstajala pogodba o opravljanju gradbenih storitev ali pogodba o posredovanju delovne sile. Tudi, če bi v resnici obstajal ustni dogovor med strankama, da stroške nastanitve, prehrane in ostale stroške napotenim delavcem iz bosanske družbe na delo v Slovenijo, plačuje tožnik delavcem na roke in nato zaračunava bosanski družbi v višini dnevnic, takšno dejansko stanje ni razvidno iz predloženih poslovnih knjig in dokumentov. Računi, ki jih izstavila bosanska družba pa so, neverodostojne knjigovodske listine, ki ne izpolnjujejo pogojev določenih s SRS 21. Razlika med izplačano gotovino direktorju in ocenjenimi prejemki delavcev v gotovini, predstavlja druge dohodke, od katerih je potrebno obračunati akontacijo dohodnine. Od teh dohodkov je potrebno plačati akontacijo dohodnine, ki jo izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/2, 23/2-1, 23/3, 24, 24/1, 24/1-2.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Pravilen je zaključek organa v izpodbijani odločbi, da stranki z interesom kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost, saj ji pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo edini vir za preživljanje, zato ima stranka z interesom prednost pred tretjim tožnikom do nakupa predmetnih zemljišč, za razliko od tretjega tožnika, ki mu kmetijska dejavnost nesporno ne predstavlja edine dejavnosti in glede na v prvostopnem postopku ugotovljeno višino njegovih prihodkov iz delovnega razmerja.
Razlog za nepriznanje pravice do odbitka vstopnega DDV ni v tem, da je bil izdajatelj spornih računov opredeljen kot neplačujoči gospodarski subjekt (missing trader), temveč v tem, da listine, na podlagi katerih je tožnik uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV, niso verodostojno izkazovale resničnosti opravljenih storitev s strani izdajatelja spornih računov.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - vez med prosilcem in varno tretjo državo - zavrženje prošnje - začasna odredba
Tožnik je imel z Republiko Hrvaško več kot le mimobežen fizični kontakt, saj je tam prespal, prebil en dan in podpisal pogodbo za rent-a-car. Iz tega nedvomno izhaja, da se je tožnik pred prihodom v Republiko Slovenijo nahajal v Republiki Hrvaški in da je bila vzpostavljena zveza med tožnikom in varno tretjo državo.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - vodenje evidence
V konkretni zadevi je tožnik pri prvostopenjskem organu vložil zahtevo za vračilo trošarine na podlagi dvajsetega odstavka 54. člena ZTtro in bi za pridobitev navedene pravice moral izkazati, da izpolnjuje predpisane pogoje. Dokazno breme je na strani tožnika. Za uspešno uveljavitev zahteve za vračilo trošarine za pogonsko gorivo, porabljeno za komercialni namen, ki naj bi bilo iztočeno iz njegovega internega pretakališča, bi moral predložiti natančno evidenco količin goriva ter tudi dokazati, da je bilo plinsko olje uporabljeno v vozilu za komercialni namen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - subsidiarni tožilec - zavrženje kazenske ovadbe
Glede na sklep okrožnega državnega tožilstva v konkretnem primeru ni bil podan niti utemeljen sum, da bi osumljeni storili naznanjena kazniva dejanja, še toliko manj pa gotovost, ki se zahteva za obsodilno sodbo. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da kazenski pregon zoper osumljene nima verjetnega izgleda za uspeh in ga ni razumno sprožati, saj je malo verjetno, da bi glede na veljavne dokazne standarde prišlo do pravnomočne obsodilne sodbe.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega oziroma premoženjskega stanja uspeh v postopku - sodna poravnava
Vračilo po določbah 48. člena ZBPP je vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Po določbi 48. člena ZBPP se izplačana sredstva iz naslova BPP vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila BPP dodeljena.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka sledila navedbam postavljene odvetnice, ne izhajajo pa dejstva in dokazi, na podlagi katerih je naveden organ ugotovil, da naj bi obstajali razlogi za razrešitev postavljene odvetnice na strani tožnika. Razlogi za odločitev pa morajo biti navedeni v obrazložitvi odločbe.
Ker iz obrazložitve odločbe niso razvidni razlogi, ki na konkreten primer narekujejo sprejeto odločitev, in so bili v danem primeru odločilni za presojo pravilnosti odločitve, odločbe ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - dohodek prosilca
V postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da prihodki tožeče stranke presegajo limit za dodelitev BPP, ki ga določa zakon, zato ji je tožena stranka utemeljeno naložila vrnitev neupravičeno prejete BPP.
Tožena stranka je ocenila, da tožeča stranka na javni razpis kandidira z nerealno investicijo. Njena ocena temelji na preverjanju dobavitelja opreme (in ne na preverjanju tožeče stranke kot prijaviteljice), za kar pa tožena stranka ni imela podlage v javnem razpisu.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dvom v izkazano identiteto
Dvom v tožnikovo identiteto je izkazan s tem, da tožnik v postopku ni predložil nobenega dokumenta s sliko in ker je na zaslišanju povedal, da se je na Hrvaškem ob podaji prošnje predstavil pod drugim imenom kot v Sloveniji. Tretji razlog za obstoj dvoma v identiteto tožnika je sodišče ugotovilo v tem, da je bil tožnik na zaslišanju tudi precej neprepričljiv, ko je sodišču pojasnjeval, da je potni list pozabil skupaj s prtljago na tovornjaku, ko je prišel na Hrvaško, čeprav iz njegovega opisa izhaja, da je imel samo eno prtljago z rezervno obleko in obutvijo.
Tožeča stranka zgolj z navedbami, da je gradnja, obravnavana v inšpekcijskem postopku, izvedena tik ob njeni hiši ali celo na njeni parceli, brez predložitve dokazov, ne izkazuje pravne koristi za udeležbo v inšpekcijskem postopku.