nepovratna finančna sredstva - izplačilo odobrenih finančnih sredstev - pogoji za izplačilo sredstev
Ker tožnik ni izpolnjeval pogojev javnega razpisa, saj njegova naložba ni bila zaključena pred oddajo zadnjega zahtevka za izplačilo, je upravni organ njegovo vlogo pravilno zavrnil.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obrazložitev odločbe
Izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve sklepa namreč ni razvidno, katero vrednost spornega predmeta je tožena stranka pri svoji odločitvi upoštevala, razvidno pa tudi ni, kateri odstavek 23. člena ZOdvT je pri svoji odločitvi uporabila.
ZUP člen 36, 38. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 218, 218/4. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev člen 8, 8/1. Javni razpis za vzpostavitev sistema zagotavljanja kakovosti na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji v letih 2012 - 2015 točka 9.2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ocenjevanje vlog - ocenjevalna komisija - sestava ocenjevalne komisije - izločitev člana komisije za ocenjevanje vlog - interesna povezanost članov ocenjevalne komisije s prejemniki sredstev
Po četrtem odstavku 218. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije se šteje za nesprejemljivega že objektivno izkazan dvom o nepristranskosti oziroma interesni povezanosti članov ocenjevalne komisije s prijavitelji na javnem razpisu.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - mediacijski postopek
Odvetnik je upravičen do odobritve stroškov brezplačne pravne pomoči tudi za mediacijski postopek, ki je del pravdnega postopka, za katerega je bila prosilcu odobrena brezplačna pravna pomoč.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja - verjetni izgled za uspeh
Uvedba stečaja in možnost odpusta obveznosti imata bistveni vpliv na položaj tožnika kot stečajnega dolžnika. Zato je tožena stranka s tem, ko ni presojala izpolnjevanja objektivnega pogoja glede odpusta obveznosti, kršila pravila postopka, navedena procesna kršitev pa je imela za posledico, da tudi dejansko stanje o zadevi ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno in da je bil v zadevi kršen tudi materialni predpis.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost zemljišč - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
V skladu z odločbo 218. b člena ZGO-1 ni treba, da so na parceli, ki je predmet odmere nadomestila, dejansko izvedeni priključki, temveč zadošča že, da obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - priznanje statusa stranke v inšpekcijskem postopku
V inšpekcijskem postopku ima lahko status stranskega udeleženca tudi oseba, ki ni inšpekcijski zavezanec, če v postopku izkaže, da so z ukrepi inšpekcijskega organa prizadete njene pravice oz. pravne koristi iz 43. člena ZUP.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - posebni odpis dohodnine - pogoji za odpis dohodnine - napoved dohodka - rok za napoved dohodka
Poseben odpis dohodnine je po zakonu izjema, ki jo je mogoče uporabiti le v primeru, ko so izpolnjeni predpisani pogoji, med katere sodi tudi pogoj pravočasne napovedi dohodka iz sedmega odstavka 145. člena ZDavP-2B. S potekom roka za napoved dohodka oseba izgubi pravico do posebnega odpisa dohodnine, razlogi za zamudo roka pa za odločitev niso pomembni.
visoko šolstvo - študent - prošnja za podaljšanje bivanja v študentskem domu - vložitev vloge - pravočasnost vloge
Ker gre pri podaljšanju bivanja v študentskem domu za javnopravno stvar, je treba pri odločanju smiselno uporabiti določbe ZUP tudi glede načina vlaganja vlog.
javni razpis - nepovratna finančna sredstva - povečanje ospodarske vrednosti gozdov - neupravičena poraba prejetih sredste - vračilo prejetih sredstev
Tožniku so bila sredstva odobrena za nakup traktorja in vsaka drugačna uporaba teh sredstev pomeni njihovo uporabo v nasprotju z namenom, za katerega so bila ta sredstva dodeljena.
telekomunikacijske storitve - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - povečan mednarodni promet - ugovor zoper izstavljen račun
Da je bilo enormno pošiljanje SMS sporočil dejansko posledica napake pri tožniku oziroma v omrežju, je toženka utemeljeno sklepala iz dejstev, da se je napaka pri posredovanju sporočila pojavila že, ko je stranka z interesom še v Sloveniji poslala dve sporočili (že tedaj se je dostava sporočil 202-krat ponovila), ponavljanje dostave tega sporočila pa se je nadaljevalo med gostovanjem na Hrvaškem. Do napak v celotnem spornem obdobju je prišlo, ko so bila sporočila dostavljena na slovenske telefonske številke, dostavljal pa jih je tožnik. Poslana SMS sporočila so nastala kot posledica napake, ki je v sferi tožnika, stranka z interesom teh storitev ni naročila oziroma jih uporabila, zato ji jih tožnik ni mogel obračunati in je odločitev o odpisu zneska za njihovo plačilo pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravdni postopek - pravna oseba
Tožnica je kot pravna oseba zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku, zato je ob upoštevanju, da upravičenja do dodelitve brezplačne pravne pomoči za pravne osebe v tovrstnih primerih (tj. v civilnih postopkih) drug zakon oziroma mednarodna pogodba ne omogoča, organ za brezplačno pravno pomoč mogel utemeljeno zaključiti, da prošnja tožnice ni utemeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - subsidiarni tožilec - zavrženje kazenske ovadbe
Glede na sklep okrožnega državnega tožilstva v konkretnem primeru ni bil podan niti utemeljen sum, da bi osumljeni storili naznanjena kazniva dejanja, še toliko manj pa gotovost, ki se zahteva za obsodilno sodbo. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da kazenski pregon zoper osumljene nima verjetnega izgleda za uspeh in ga ni razumno sprožati, saj je malo verjetno, da bi glede na veljavne dokazne standarde prišlo do pravnomočne obsodilne sodbe.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Tožnici je bila dodeljena nujna BPP z odločbo z dne 30. 4. 2009, s sklepom z dne 13. 5. 2009 pa odvetniku, ki ji je bil določen, odmerjena nagrada in stroški zastopanja v višini 421,35 EUR. Ker je tožnici z odločbo z dne 11. 10. 2011 prenehala upravičenost do BPP, je z izpodbijanim sklepom pravilno naložena dolžnost povrnitve stroškov, izplačanih iz naslova BPP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
Po določbah 48. člena ZBPP se izplačana sredstva iz naslova BPP vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila BPP dodeljena, v drugem primeru iz 49. člena istega zakona pa iz „lastnih“ sredstev upravičenca.
ZDoh-2 člen 105, 127. ZDavP-2 člen 58. ZDDPO člen 17. ZDDV-1 člen 66.
dohodnina - DDV - davek od dohodkov pravnih oseb
Tožnik v postopku ne ugovarja dejstvu, da gre v predmetni zadevi za poslovno razmerje med povezanimi osebami, kot ga opredeljuje 17. člen ZDDPO-2. Med strankama ni sporno, da je na tej podlagi povezana bosanska družba izdajala račune, s katerimi je tožniku zaračunavala opravljene gradbene storitve v Sloveniji in da izračunani zneski pokrivajo plače nameščenih delavcev, ki imajo delovno razmerje sklenjeno po tujem pravu v bosanski družbi, povečano za 9 do 15 %. Te račune je tožnik tudi plačeval iz svojega bančnega računa na račun bosanske družbe. Sporni pa so računi, ki jih je povezana bosanska družba izstavila za povračilo dnevnic delavcev, ki so v letu 2009 delali v Sloveniji. Tožnik teh računov ni plačeval izdajatelju računa (bosanski družbi), ampak je direktor družbe iz računa tožnika dvignil gotovino in jo po njegovi izjavi izročil v roke delavcem. Knjigovodske listine tožnika in bosanske družbe navedenega ne izkazujejo. Računi, ki jih je izstavila bosanska družba za povračilo dnevnic nimajo podlage v sklenjeni pogodbi. Tožnik teh računov tudi ni plačal preko TRR tožnika bosanski družbi. Tožnik ni vodil blagajniške knjige, iz katere bi bil razviden promet gotovine, blagajniški izdatki in prejemki niso podpisani, v glavni knjigi ni izkazana oddaja gotovine tujim delavcem, niti ni dokazil o dejanskih prejemkih. Za sporne zneske ni bistveno, ali je med tožnikom in bosansko družbo obstajala pogodba o opravljanju gradbenih storitev ali pogodba o posredovanju delovne sile. Tudi, če bi v resnici obstajal ustni dogovor med strankama, da stroške nastanitve, prehrane in ostale stroške napotenim delavcem iz bosanske družbe na delo v Slovenijo, plačuje tožnik delavcem na roke in nato zaračunava bosanski družbi v višini dnevnic, takšno dejansko stanje ni razvidno iz predloženih poslovnih knjig in dokumentov. Računi, ki jih izstavila bosanska družba pa so, neverodostojne knjigovodske listine, ki ne izpolnjujejo pogojev določenih s SRS 21. Razlika med izplačano gotovino direktorju in ocenjenimi prejemki delavcev v gotovini, predstavlja druge dohodke, od katerih je potrebno obračunati akontacijo dohodnine. Od teh dohodkov je potrebno plačati akontacijo dohodnine, ki jo izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj.
ZKZ člen 23, 23/1, 23/2, 23/2-1, 23/3, 24, 24/1, 24/1-2.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Pravilen je zaključek organa v izpodbijani odločbi, da stranki z interesom kmetijska dejavnost pomeni edino in glavno dejavnost, saj ji pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo edini vir za preživljanje, zato ima stranka z interesom prednost pred tretjim tožnikom do nakupa predmetnih zemljišč, za razliko od tretjega tožnika, ki mu kmetijska dejavnost nesporno ne predstavlja edine dejavnosti in glede na v prvostopnem postopku ugotovljeno višino njegovih prihodkov iz delovnega razmerja.
Niti v ZKZ niti v katerem drugem zakonu ni posebne določbe, ki bi bila relevantna za obravnavani primer in bi določene nepravilnosti opredeljevala kot razlog za ničnost, sicer pa o tem niti ni spora, saj tožnica v tožbi to sama navaja. Čim pa je tako, po presoji sodišča ničnostni razlog iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP ni podan.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - vez med prosilcem in varno tretjo državo - zavrženje prošnje - začasna odredba
Tožnik je imel z Republiko Hrvaško več kot le mimobežen fizični kontakt, saj je tam prespal, prebil en dan in podpisal pogodbo za rent-a-car. Iz tega nedvomno izhaja, da se je tožnik pred prihodom v Republiko Slovenijo nahajal v Republiki Hrvaški in da je bila vzpostavljena zveza med tožnikom in varno tretjo državo.