brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - mediacijski postopek
Odvetnik je upravičen do odobritve stroškov brezplačne pravne pomoči tudi za mediacijski postopek, ki je del pravdnega postopka, za katerega je bila prosilcu odobrena brezplačna pravna pomoč.
doktorat znanosti - odvzem doktorata znanosti - pogoji za odvzem doktorata znanosti
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da tožnikova disertacija ni (samo) rezultat njegove lastne ustvarjalnosti in lastnih dosežkov. Pri takšni ugotovitvi pa gre za strokovno oceno, v katero sodišče ne more posegati in zato lahko sodišče v primeru, kot je obravnavani, opravi le preizkus pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava.
Javni poziv 6SUB-OB10 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 4, 9.
javni poziv - nepovratna finančna spodbuda - naložba rabe obnovljivih virov energije - razpisni pogoji
Ker je bila naložba izvedena pred oddajo vloge in ker so bila tožniku že dodeljena nepovratna finančna sredstva za isti ukrep, je tožena stranka vlogo tožnika pravilno zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - obrazložitev odločbe
Izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve sklepa namreč ni razvidno, katero vrednost spornega predmeta je tožena stranka pri svoji odločitvi upoštevala, razvidno pa tudi ni, kateri odstavek 23. člena ZOdvT je pri svoji odločitvi uporabila.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe, ki ga je organ izdal na podlagi 290. člena ZUP, ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, temveč predstavlja le procesno odločitev.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - komunalna opremljenost zemljišč - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
V skladu z odločbo 218. b člena ZGO-1 ni treba, da so na parceli, ki je predmet odmere nadomestila, dejansko izvedeni priključki, temveč zadošča že, da obstaja zgolj možnost priklopa na javno komunalno omrežje.
nepovratna finančna sredstva - izplačilo odobrenih finančnih sredstev - pogoji za izplačilo sredstev
Ker tožnik ni izpolnjeval pogojev javnega razpisa, saj njegova naložba ni bila zaključena pred oddajo zadnjega zahtevka za izplačilo, je upravni organ njegovo vlogo pravilno zavrnil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprostitev predujma za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja - verjetni izgled za uspeh
Uvedba stečaja in možnost odpusta obveznosti imata bistveni vpliv na položaj tožnika kot stečajnega dolžnika. Zato je tožena stranka s tem, ko ni presojala izpolnjevanja objektivnega pogoja glede odpusta obveznosti, kršila pravila postopka, navedena procesna kršitev pa je imela za posledico, da tudi dejansko stanje o zadevi ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno in da je bil v zadevi kršen tudi materialni predpis.
ZGO-1 člen 157. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila člen 10.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - kriteriji za odmero nadomestila - uporaba pravnega predpisa
Pri izdaji izpodbijane odločbe je bila uporabljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila, ki je v veljavi od 24. 10. 2009, kar je napačno glede na to, da se je predmetni postopek začel že v letu 2008, in bi torej morali biti uporabljeni predpisi, veljavni pred spremembo omenjene uredbe.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - posebni odpis dohodnine - pogoji za odpis dohodnine - napoved dohodka - rok za napoved dohodka
Poseben odpis dohodnine je po zakonu izjema, ki jo je mogoče uporabiti le v primeru, ko so izpolnjeni predpisani pogoji, med katere sodi tudi pogoj pravočasne napovedi dohodka iz sedmega odstavka 145. člena ZDavP-2B. S potekom roka za napoved dohodka oseba izgubi pravico do posebnega odpisa dohodnine, razlogi za zamudo roka pa za odločitev niso pomembni.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - priznanje statusa stranke v inšpekcijskem postopku
V inšpekcijskem postopku ima lahko status stranskega udeleženca tudi oseba, ki ni inšpekcijski zavezanec, če v postopku izkaže, da so z ukrepi inšpekcijskega organa prizadete njene pravice oz. pravne koristi iz 43. člena ZUP.
telekomunikacijske storitve - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - povečan mednarodni promet - ugovor zoper izstavljen račun
Da je bilo enormno pošiljanje SMS sporočil dejansko posledica napake pri tožniku oziroma v omrežju, je toženka utemeljeno sklepala iz dejstev, da se je napaka pri posredovanju sporočila pojavila že, ko je stranka z interesom še v Sloveniji poslala dve sporočili (že tedaj se je dostava sporočil 202-krat ponovila), ponavljanje dostave tega sporočila pa se je nadaljevalo med gostovanjem na Hrvaškem. Do napak v celotnem spornem obdobju je prišlo, ko so bila sporočila dostavljena na slovenske telefonske številke, dostavljal pa jih je tožnik. Poslana SMS sporočila so nastala kot posledica napake, ki je v sferi tožnika, stranka z interesom teh storitev ni naročila oziroma jih uporabila, zato ji jih tožnik ni mogel obračunati in je odločitev o odpisu zneska za njihovo plačilo pravilna.
ZDoh-2 člen 105, 127. ZDavP-2 člen 58. ZDDPO člen 17. ZDDV-1 člen 66.
dohodnina - DDV - davek od dohodkov pravnih oseb
Tožnik v postopku ne ugovarja dejstvu, da gre v predmetni zadevi za poslovno razmerje med povezanimi osebami, kot ga opredeljuje 17. člen ZDDPO-2. Med strankama ni sporno, da je na tej podlagi povezana bosanska družba izdajala račune, s katerimi je tožniku zaračunavala opravljene gradbene storitve v Sloveniji in da izračunani zneski pokrivajo plače nameščenih delavcev, ki imajo delovno razmerje sklenjeno po tujem pravu v bosanski družbi, povečano za 9 do 15 %. Te račune je tožnik tudi plačeval iz svojega bančnega računa na račun bosanske družbe. Sporni pa so računi, ki jih je povezana bosanska družba izstavila za povračilo dnevnic delavcev, ki so v letu 2009 delali v Sloveniji. Tožnik teh računov ni plačeval izdajatelju računa (bosanski družbi), ampak je direktor družbe iz računa tožnika dvignil gotovino in jo po njegovi izjavi izročil v roke delavcem. Knjigovodske listine tožnika in bosanske družbe navedenega ne izkazujejo. Računi, ki jih je izstavila bosanska družba za povračilo dnevnic nimajo podlage v sklenjeni pogodbi. Tožnik teh računov tudi ni plačal preko TRR tožnika bosanski družbi. Tožnik ni vodil blagajniške knjige, iz katere bi bil razviden promet gotovine, blagajniški izdatki in prejemki niso podpisani, v glavni knjigi ni izkazana oddaja gotovine tujim delavcem, niti ni dokazil o dejanskih prejemkih. Za sporne zneske ni bistveno, ali je med tožnikom in bosansko družbo obstajala pogodba o opravljanju gradbenih storitev ali pogodba o posredovanju delovne sile. Tudi, če bi v resnici obstajal ustni dogovor med strankama, da stroške nastanitve, prehrane in ostale stroške napotenim delavcem iz bosanske družbe na delo v Slovenijo, plačuje tožnik delavcem na roke in nato zaračunava bosanski družbi v višini dnevnic, takšno dejansko stanje ni razvidno iz predloženih poslovnih knjig in dokumentov. Računi, ki jih izstavila bosanska družba pa so, neverodostojne knjigovodske listine, ki ne izpolnjujejo pogojev določenih s SRS 21. Razlika med izplačano gotovino direktorju in ocenjenimi prejemki delavcev v gotovini, predstavlja druge dohodke, od katerih je potrebno obračunati akontacijo dohodnine. Od teh dohodkov je potrebno plačati akontacijo dohodnine, ki jo izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj.
Razlog za nepriznanje pravice do odbitka vstopnega DDV ni v tem, da je bil izdajatelj spornih računov opredeljen kot neplačujoči gospodarski subjekt (missing trader), temveč v tem, da listine, na podlagi katerih je tožnik uveljavljal pravico do odbitka vstopnega DDV, niso verodostojno izkazovale resničnosti opravljenih storitev s strani izdajatelja spornih računov.
ZDT-1 člen 46, 47/1. ZSS člen 41, 42, 42/1, 42/2, 42/3. ZNOMCMO člen 1, 2, 4, 4/1, 4/1-1.
državni tožilec - nezdružljivost dela s tožilsko funkcijo - mirovanje funkcije - pogoji za mirovanje funkcije - član mednarodne civilne misije
Glede na to, da bo tožnica v času opravljanja dela formalno zaposlena v podjetju in da bo torej za opravljanje dela (v pravni stroki) sklenila delovno razmerje, je organ na podlagi prvega odstavka 47. člena ZDT-1 ter v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 42. člena ZSS mogel zaključevati, da gre za delo, ki je nezdružljivo s funkcijo državnega tožilca. Za delo, ki je nezdružljivo s tožilsko funkcijo, ne bi šlo, če bi bili izpolnjeni pogoji za mirovanje tožilske funkcije. Ob tem, ko je tožnica sama opredelila delo na projektu EU, ki ga opravlja v okviru delovnega razmerja, kot delo v mednarodni civilni misiji in pri tem, ko je po drugem odstavku 46. člena ZDT-1 imenovanje za člana mednarodne civilne misije razlog za mirovanje državnotožilske funkcije, je organ pri oceni, ali je opravljanje dela na projektu EU na podlagi sklenjenega delovnega razmerja razlog za ugotovitev o nezdružljivosti tega dela s funkcijo državnega tožilca, moral uporabiti določbe ZNOMCMO. Pravilno je razlagal določbo drugega odstavka 46. člena ZDT-1 o imenovanju za člana mednarodne civilne misije kot razlogu za mirovanje državnotožilske funkcije v pomenu, da imenovanje za člana mednarodne civilne misije mora izhajati iz napotitve osebe v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ter predhodno izvedenega postopka za izbiro kandidatov za napotitev. Članstvo (delo) mora biti v mednarodni civilni misiji ali mednarodni organizaciji, da je primerljivo izvolitvam oziroma imenovanjem oseb na druge mednarodne funkcije iz 46. člena ZDT-1, ki so razlog za mirovanje državnotožilske funkcije utemeljeno na formalno opredeljenih interesih države, imenovanje pa izvedeno preko delovanja državnih ali drugih organov javnega sektorja, kot to določa ZNOMCMO v 2. členu.
ZBPP člen 13, 13/1, 36, 36/4, 43/1. ZSV člen 23. ZSVarPre člen 27. ZDIU12 člen 4.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnin - razdružitveni postopek
Pogoji za dodelitev nujne BPP se preverjajo naknadno in se, v primeru, da se ugotovi, da dodelitev ni bila utemeljena, uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP.
Premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, se upošteva kot premoženje stranke. Pravice solastnikov na solastnem premoženju izhajajo iz določb SPZ, sodni nepravdni postopek (zaradi razdružitve solastnine) pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
Tožnici je bila dodeljena nujna BPP z odločbo z dne 30. 4. 2009, s sklepom z dne 13. 5. 2009 pa odvetniku, ki ji je bil določen, odmerjena nagrada in stroški zastopanja v višini 421,35 EUR. Ker je tožnici z odločbo z dne 11. 10. 2011 prenehala upravičenost do BPP, je z izpodbijanim sklepom pravilno naložena dolžnost povrnitve stroškov, izplačanih iz naslova BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravdni postopek - pravna oseba
Tožnica je kot pravna oseba zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku, zato je ob upoštevanju, da upravičenja do dodelitve brezplačne pravne pomoči za pravne osebe v tovrstnih primerih (tj. v civilnih postopkih) drug zakon oziroma mednarodna pogodba ne omogoča, organ za brezplačno pravno pomoč mogel utemeljeno zaključiti, da prošnja tožnice ni utemeljena.
ZBPP člen 2, 20, 20/1, 32, 32/3, 34, 34/2. ZUP člen 67.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi - zavrženje prošnje - pristojna oseba za odločanje v zadevah brezplačne pravne pomoči
Iz razlogov izpodbijanega sklepa jasno in skladno s podatki spisov sledi, da je bila tožničina prošnja za brezplačno pravno pomoč nepopolna, da je bila tožnica pozvana k njeni dopolnitvi, da prošnje ni ustrezno dopolnila in je zato ni bilo mogoče obravnavati. Upoštevaje povedano je bila prošnja utemeljeno zavržena kot nepopolna.
Prav tako niso utemeljeni očitki, ki se nanašajo na osebe, pooblaščene za odločanje v zadevah brezplačne pravne pomoči, in na pooblastila, ki jih imajo v tem postopku, saj je o vlogi tožnice odločila višja sodnica, ki ima položaj svetnice in ki jo je kot takšno v smislu 2. člena ZBPP za odločanje v zadevi lahko pooblastila predsednica (specializiranega – Upravnega) sodišča.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
Po določbah 48. člena ZBPP se izplačana sredstva iz naslova BPP vračajo iz dohodka oziroma premoženja, pridobljenega v postopku, za katerega je bila BPP dodeljena, v drugem primeru iz 49. člena istega zakona pa iz „lastnih“ sredstev upravičenca.