Tožnica je zahtevo za povrnitev vlaganj v denacionalizirano nepremičnino vložila 4. 1. 1999 (na podlagi določb ZDen-B). O navedeni zahtevi odloča organ, zoper odločbe katerega ni pritožbe, ta pa do vložitve zahteve tožnice, naj organ odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dne 28. 9. 2011 v zadevi ni odločil, neuspešno pa se je iztekel tudi nadaljnji rok za odločitev v 7 dneh. Tudi do 7. 8. 2012, ko je tožnica vložila tožbo, o njeni zahtevi za povrnitev vlaganj organ še ni odločil, zato tožnica pravni interes za tožbo zaradi molka organa tudi še izkazuje, saj organ v zadevi še ni odločil.
predkupna pravica občine - zakonita predkupna pravica - določitev območja predkupne pravice - grajeno javno dobro - nezakonitost odloka
Poseg v lastninsko pravico z ustanovitvijo zakonite predkupne pravice je dovoljen, kolikor to narekuje javna korist, katere element je načelo sorazmernosti, ki predvideva tehtanje zasebnega in javnega interesa oziroma obremenitve. Zgolj zatrjevanje javnega interesa pomeni neugotovitev pogojev, ki občino opravičujejo, da omeji lastninsko pravico v smislu 85. člena ZUreP-1.
Status grajenega javnega dobra se pridobi šele z odločbo, vendar bi se, ob okoliščinah, da bo bodoči objekt odgovarjal atributom, ki se jih za grajeno javno dobro zahteva lahko štelo, da se tudi športni objekt uvrsti pod definicijo infrastrukturnega omrežja oziroma objektov, v smislu določbe 85. člena ZUreP-1.
Da sodišče lahko opravi preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava, bi morala biti obrazložitev razlogov za sprejem odloka tehtna in prepričljiva in bi morala vsebovati razloge, ki jih zahteva 85. člen ZUreP-1.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 24, 24/2. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje z nepremičnino
Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč zaradi vložitve predloga za odlog izvršbe in predloga za preklic dražbe na ½ nepremičnine, ki v naravi predstavlja ½ hiše, katere lastnik je tožnik do celote in kjer tudi živi, uporabne površine 97 m2, katere presežek 37 m2 nad površino primernega stanovanja (tj. nad 60 m2) je organ za brezplačno pravno pomoč upošteval kot premoženje, s katerim lahko tožnik razpolaga. Razlaga organa za brezplačno pravno pomoč, da lahko tožnik z deležem hiše v površini 37 m2 kot presežkom primerne površine za enoosebno družino, kljub teku izvršilnega postopka razpolaga, je napačna, pri čemer pa je treba tudi upoštevati, da bi v primeru prodaje ½ nepremičnine, tožnik imel v lasti le še preostalo ½ te nepremičnine, torej (le) 48,50 m2 uporabne površine. Zato presežka stanovanjske hiše v površini 37 m2, v kateri tožnik živi, glede na okoliščine obravnavanega primera, ni mogoče šteti kot premoženja prosilca, s katerim ta lahko razpolaga.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP je zadevo, za katero tožnik prosi za BPP, pravilno ocenil kot očitno nerazumno. Glede na tožnikove podatke, ki jih je ta o zadevi organu za BPP posredoval in ob navedbi, da želi BPP zaradi vložitve tožbe zaradi povračila šolnine za drugi letnik izobraževanja, ki ga tožnik ni koristil, je pričakovanje oziroma zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Iz navedenih podatkov tudi ne izhaja, da bi fakulteta kršila (pogodbeno) obveznost organizacije predavanj in izpitov. Ostale navedbe o kršitvi pogodbe o izobraževanju s strani fakultete pa so pavšalne ter niso izkazane s pogodbo, kot take pa ne morejo biti podlaga za vlaganje tožbe za povračilo šolnine zaradi kršitve pogodbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Med lastne dohodke ne štejejo prejemki, ki so namenjeni plačilu izobraževanja ali usposabljanja. Tožnik je tožbi priložil odločbo Ministrstva za pravosodje in javno upravo, iz katere sicer izhaja, da se mu dovoli opravljanje izpita za izvršitelja, in da stroški znašajo 155,46 EUR, ni pa predložil dokazila o tem, da je ta strošek izobraževanja oziroma usposabljanja dejansko plačal.
Tožena stranka je na podlagi osebnih prejemkov vseh treh članov gospodinjstva, ki jih tožnika v tožbenih ugovorih niti ne prerekata, pravilno ugotovila, da tožnika ne izpolnjujeta finančno premoženjskega pogoja za dodelitev BPP.
ZUP člen 169, 171. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 9, 9/1, 9/2, 24, 24/2.
vrtec - plačilo za program vrtca - znižano plačilo vrtca - premoženjsko stanje družine - resnični podatki v vlogi - zamolčanje podatkov - javna listina
Tožnica ne zatrjuje, da bi pred pristojnim organom postopek dokazovanja neresničnosti podatkov v javni listini sprožila, zato je pravilna dokazna ocena upravnih organov obeh stopenj, da sta bili sporni motorni vozili v relevantnem obdobju registrirani na tožnico kot fizično osebo. Ker teh motornih vozil tožnica v vlogi za znižano plačilo vrtca nesporno ni navedla, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je ob upoštevanju določbe drugega odstavka 24. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih izdal izpodbijano odločbo.
Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 78, 220, 221. ZDMV člen 6. ZDDV-1 člen 38, 38/1.
naknadno preverjanje deklaracij - preverjanje po uradni dolžnosti - naknadni obračun dajatev - davek na motorna vozila - DDV
Če se pri ponovnem pregledu deklaracije izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.
V zadevi je sporna (tudi) naložitev plačila dodatnih dajatev tožniku in sicer DMV in DDV. Glede na namen ZDMV, da se DMV plačuje od prometa motornih vozil, je po presoji sodišča v konkretni zadevi treba pri uvozu motornih vozil kot davčno osnovo za DMV upoštevati celotno vrednost vozila. Glede na to, da gre za uvoz motornih vozil, ki so imela neskupnostni status, je carinski organ ob upoštevanju carinske vrednosti teh motornih vozil pravilno določil tudi osnovo za obračun DDV v višini celotne vrednosti teh motornih vozil. V postopku je tožnik zahteval opustitev naknadne vknjižbe dajatev po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS. Ker ni mogoč zaključek, da v predmetni zadevi tožnik ni bil dobroveren iz razloga, ker je na carinski organ naslovil vprašanje in ker nato ni zahteval odgovora (ni urgiral) glede postavljenega vprašanja, bo moral organ prve stopnje ponovno presojati, ali so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka točke b) člena 220 CZS, da se tožniku ne opravi naknadna vknjižba dajatev.
skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - stranka v postopku
Kdo so lahko stranke postopka, je odvisno od postopkovnega predpisa, ki opredeljuje pojem stranke v procesnem smislu, torej ZUP, ter od materialnega predpisa, v tem primeru ZDen, ki določa, kdo ima v tem postopku kakšno pravico, obveznost ali neposredno pravno korist. Sodišče ugotavlja, da ima tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku, v katerem je treba postaviti skrbnika za poseben primer, že priznano lastnost stranke v postopku, kar je po presoji sodišča pravilno upošteval že prvostopenjski upravni organ, zato je tej stranki tudi vročil odločbo. Udeležba v denacionalizacijskem postopku tožeči stranki daje pravni pravni interes v smislu 42. člena ZUP, zato je bila odločitev tožene stranke, ki je zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper odločitev prvostopenjskega organa, iz razloga, ker je ni vložila upravičena oseba, nepravilna.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/1. ZDavP-2 člen 76, 76/1, 77. Slovenski računovodski standardi številka 10.3, 16.10, 12, 21, 22.
davek od dohodkov pravnih oseb - pogodba o zastopanju pri pridobivanju poslov - stroški intelektualnih storitev - provizija - verodostojna listina - davčno priznani odhodki - odprava pasivnih časovnih razmejitev - dokazno breme
Tožnik spornih stroškov intelektualnih storitev ni izkazal. Slednji pa je tisti, ki mora z verodostojnimi listinami dokazati, da je storitve, navedene v spornih računih tožnika, izdajatelj spornih računov tudi dejansko izvedel.
Glede prenizko izkazanih prihodkov iz naslova odprave kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev, kot vnaprej vračunanih stroškov za sanacijo deponije in betonarne, se sodišče z ugotovitvami obeh davčnih organov strinja.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunanje storitev - začasen izklop priključka
Začasen izklop pomeni le za določen čas prekinjeno dobavo elektronskih komunikacijskih storitev, pri čemer je naročniško razmerje ves čas v veljavi, medtem ko prekinitev naročniškega razmerja pomeni trajno prenehanje pogodbenega naročniškega razmerja. Ponovna vzpostavitev v primeru začasnega izklopa se vzpostavi avtomatično, brez posredovanja stranke, ko stranka poravna zapadle obveznosti. Splošni pogoji uporabe pa so del naročniške pogodbe – njen sestavni del.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti - terjatev iz naslova zakonite preživnine
Glede na namen stečajnega postopka je tožena stranka pravilno ugotovila, da uvedba stečajnega postopka proti tožniku, ki nima nobenega premoženja, nima pravne podlage, saj ne bi prišlo do poplačila upnikov. Pa tudi sicer, če bi bil stečajni postopek uveden, te terjatve proti tožniku ne bi prenehale. Tožena stranka je tudi pravilno uporabila določbo 408. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona. Odpust obveznosti tako ne učinkuje za terjatve iz naslova zakonite preživnine, katero prosilec nesporno med strankama ne plačuje.
Iz obrazložitve izpodbijanega akta bi moralo biti razvidno, katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja upoštevana in katera dejstva so bila pri tem odločilna ter še, kako so vplivala na odločitev (ne)upravičenosti do sofinanciranja prijavljenih programov.
ugotovitev državljanstva - črtanje iz državljanske knjige - črtanje na podlagi 23. člena ZJD
Pravno podlago v postopku ugotavljanju državljanstva predstavlja prehodna določba 39. člena ZDRS, ki določa, da velja po tem zakonu za državljana Republike Slovenije tisti, ki je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo Republike Slovenije in Socialistične federativne Republike Jugoslavije. To pomeni, da je treba pri ugotavljanju državljanstva za vsako konkretno osebo upoštevati predpise o državljanstvu, ki so veljali od trenutka njenega rojstva pa do njene smrti oziroma predpise, ki so veljali do časa, ko se ugotavlja njeno državljanstvo. Pri tem je treba upoštevati časovno zaporedje sprejetja predpisov in prej veljavni predpis v smislu 39. člena ZDRS je tako v konkretnem primeru ZJD, ki je stopil v veljavo dne 1. 1. 1965, torej po izselitvi tožnika v Trst dne 12. 3. 1964, in je urejal področje državljanstva pred sprejetjem Osimske pogodbe, ki velja od 3. 4. 1977. Ker tožnik ni pridobil državljanstva na podlagi določbe 23. člena ZJD, kar je organ pravilno ugotovil v izpodbijani odločbi, se tako zanj ne morejo uporabiti določbe Osimske pogodbe glede jugoslovanskega državljanstva.
Sodišče spremembe tožbe ni dovolilo, ker tožeča stranka predloga ni utemeljila v zadostni meri, poleg tega pa je presodilo, da za ureditev razmerja med strankama sprememba tožbe ni potrebna.
Na podlagi opravljene glavne obravnave in zaslišanja tožnika je sodišče prve stopnje ponovno pritrdilo toženi stranki, da je izpolnjen tudi pogoj za zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito iz 4. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ. Po presoji sodišča so bili za zavrnitev prošnje za priznanje mednarodne zaščite v pospešenem postopku izpolnjeni vsi formalni pogoji iz 54. člena ZMZ.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - obrazložitev prostega preudarka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dublinski postopek
Tožnik je na zaslišanju na glavni obravnavi sam izpovedal, da je že v Veliki Britaniji leta 2006 in v Italiji leta 2012 predhodno zaprosil za azil in da ne razpolaga z nobenim osebnim dokumentom za izkazovanje svoje istovetnosti. Utemeljitev odločitve o začasni omejitvi gibanja tožniku je bila tudi v tem, da se tožniku glede na njegovo ravnanje, ko je ilegalno prehajal številne državne meje, v nadaljevanju to prepreči, dokler se ne bo ugotovilo njegove identitete.
ZKGZ člen 4. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2010 člen 2, 2/2. ZPRS-1 člen 15.
Kmetijsko gozdarska zbornica - zbornični prispevek - odmera zborničnega prispevka - gozdarska dejavnost - sprememba dejavnosti - podatki iz uradne evidence
Tožeča stranka je imela na relevanten dan v letu, za katero se zbornični prispevek odmerja (30. 6.) v podatkih AJPES kot glavno dejavnost registrirano gozdarsko dejavnost. Zato so neutemeljeni njeni tožbeni ugovori, da bi morala Zbornica pri odmeri zborničnega prispevka upoštevati, da je tekom leta dohodke dejansko pridobivala iz druge glavne dejavnosti, ki ne spada med kmetijske, gozdarske oziroma ribiške dejavnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - načelo pravičnosti - osebnost prosilca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov ne izhaja, da so se v postopku odločanja ugotavljale okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da se je prosilec BPP v kazenskem postopku sposoben sam zagovarjati in braniti svoje interese. Tožena stranka namreč ni navedla nobenih okoliščin, povezanih z njegovo osebnostjo, ocenila pa tudi ni vpliva nekajmesečnega bivanja v komuni, zaradi odvajanja od drog.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992 o uvedbi Carinskega zakonika Skupnosti člen 216, 220.
carina - obračun carinskega dolga - poenostavljeni postopek potrjevanja porekla blaga - preferencialna carinska stopnja - aktivno oplemenitenje neskupnostnega blaga - postopek EX-IM - kompenzacijski uvoz - dobra vera
Tožeča stranka bi po objavi sodbe C-173/06, objavljene dne 22. 12. 2007, kot izkušen gospodarstvenik morala podvomiti v upravičenost kompenzacijskega uvoza brez plačila dajatev v skladu s členom 216 CZS. Sodišče se zato strinja s stališčem tožene stranke, da napaka carinskega urada, zaradi katere dajatve iz naslova upravičenosti izdaje potrdil o poreklu niso bile vknjižene, ni taka, da je tožeča stranka, če bi ravnala v dobri veri, ne bi mogla pravočasno odkriti.
ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZRSin člen 2, 3.
stvarna pristojnost - sklic skupščine sindikata - izstop iz zveze sindikatov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka v upravnem sporu ne more zahtevati ugotovitve, da je bila skupščina sindikata sklicana na nezakonit način, enako tudi ne more zahtevati, da se odpravi sklep sindikata o izstopu iz članstva Zveze sindikatov. Navedeni sklic in sklep namreč nista dokončna upravna akta v smislu določb ZUS-1, saj ju ni izdal državni organ, organ lokalnih skupnosti ali nosilec javnih pooblastil, z njima pa tudi ni bilo poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožeče stranke.