telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunanje storitev - začasen izklop priključka
Začasen izklop pomeni le za določen čas prekinjeno dobavo elektronskih komunikacijskih storitev, pri čemer je naročniško razmerje ves čas v veljavi, medtem ko prekinitev naročniškega razmerja pomeni trajno prenehanje pogodbenega naročniškega razmerja. Ponovna vzpostavitev v primeru začasnega izklopa se vzpostavi avtomatično, brez posredovanja stranke, ko stranka poravna zapadle obveznosti. Splošni pogoji uporabe pa so del naročniške pogodbe – njen sestavni del.
predkupna pravica občine - zakonita predkupna pravica - določitev območja predkupne pravice - grajeno javno dobro - nezakonitost odloka
Poseg v lastninsko pravico z ustanovitvijo zakonite predkupne pravice je dovoljen, kolikor to narekuje javna korist, katere element je načelo sorazmernosti, ki predvideva tehtanje zasebnega in javnega interesa oziroma obremenitve. Zgolj zatrjevanje javnega interesa pomeni neugotovitev pogojev, ki občino opravičujejo, da omeji lastninsko pravico v smislu 85. člena ZUreP-1.
Status grajenega javnega dobra se pridobi šele z odločbo, vendar bi se, ob okoliščinah, da bo bodoči objekt odgovarjal atributom, ki se jih za grajeno javno dobro zahteva lahko štelo, da se tudi športni objekt uvrsti pod definicijo infrastrukturnega omrežja oziroma objektov, v smislu določbe 85. člena ZUreP-1.
Da sodišče lahko opravi preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava, bi morala biti obrazložitev razlogov za sprejem odloka tehtna in prepričljiva in bi morala vsebovati razloge, ki jih zahteva 85. člen ZUreP-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP je zadevo, za katero tožnik prosi za BPP, pravilno ocenil kot očitno nerazumno. Glede na tožnikove podatke, ki jih je ta o zadevi organu za BPP posredoval in ob navedbi, da želi BPP zaradi vložitve tožbe zaradi povračila šolnine za drugi letnik izobraževanja, ki ga tožnik ni koristil, je pričakovanje oziroma zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Iz navedenih podatkov tudi ne izhaja, da bi fakulteta kršila (pogodbeno) obveznost organizacije predavanj in izpitov. Ostale navedbe o kršitvi pogodbe o izobraževanju s strani fakultete pa so pavšalne ter niso izkazane s pogodbo, kot take pa ne morejo biti podlaga za vlaganje tožbe za povračilo šolnine zaradi kršitve pogodbe.
Iz obrazložitve izpodbijanega akta bi moralo biti razvidno, katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja upoštevana in katera dejstva so bila pri tem odločilna ter še, kako so vplivala na odločitev (ne)upravičenosti do sofinanciranja prijavljenih programov.
tožba zaradi molka organa - molk prvostopenjskega organa - procesne predpostavke za tožbo - zavrženje tožbe
Procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega organa ni podana, ker tožeča stranka pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa od tožene stranke ni zahtevala odločitve o vlogi v sedmih dneh od prejetja zahteve.
Tožbo v predmetnem upravnem sporu bi morala vložiti mladoletna otroka tožnice, zastopana po materi kot njuni zakoniti zastopnici, saj je bila njima izdana izpodbijana odločba.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinski pogoj - pravica do sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja
Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Gre za institut, ki zagotavlja dostop do sodišča tudi socialno šibkim strankam v zadevah, ki niso očitno nerazumne oziroma v katerih ima stranka verjeten izgled za uspeh. Glede na določbe 24. člena ZBPP je tožena stranka dolžna presoditi, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in ali jo je razumno sprožiti, kar pa ne pomeni meritornega odločanja v zadevi, na katero se nanaša prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Z ZBPP in posledično z izpodbijano odločbo o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči zato ni poseženo v pravico do sodnega varstva in v pravico do poštenega sojenja.
Tožnica je zahtevo za povrnitev vlaganj v denacionalizirano nepremičnino vložila 4. 1. 1999 (na podlagi določb ZDen-B). O navedeni zahtevi odloča organ, zoper odločbe katerega ni pritožbe, ta pa do vložitve zahteve tožnice, naj organ odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dne 28. 9. 2011 v zadevi ni odločil, neuspešno pa se je iztekel tudi nadaljnji rok za odločitev v 7 dneh. Tudi do 7. 8. 2012, ko je tožnica vložila tožbo, o njeni zahtevi za povrnitev vlaganj organ še ni odločil, zato tožnica pravni interes za tožbo zaradi molka organa tudi še izkazuje, saj organ v zadevi še ni odločil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti - terjatev iz naslova zakonite preživnine
Glede na namen stečajnega postopka je tožena stranka pravilno ugotovila, da uvedba stečajnega postopka proti tožniku, ki nima nobenega premoženja, nima pravne podlage, saj ne bi prišlo do poplačila upnikov. Pa tudi sicer, če bi bil stečajni postopek uveden, te terjatve proti tožniku ne bi prenehale. Tožena stranka je tudi pravilno uporabila določbo 408. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona. Odpust obveznosti tako ne učinkuje za terjatve iz naslova zakonite preživnine, katero prosilec nesporno med strankama ne plačuje.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 59, 59/1. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - prstni odtisi v bazi EURODAC
Tožnik ni predložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, ves čas poti od Afganistana do Slovenije je potoval ilegalno, predstavljal se je z različnimi imeni, iz pridobljenih rezultatov iz baze EURODAC pa tudi izhaja, da so bili prstni odtisi tožnika v to bazo že posredovani s strani Belgije, dvakrat s strani Grčije, s strani Slovenije in nazadnje še s strani Italije. Tožena stranka je pravilno ocenila, da je ukrep omejitve gibanja nujen, da tožnik v času postopka ugotavljanja, katera država je pristojna za reševanje njegove prošnje, ne bo zapustil ozemlja Republike Slovenije ter da bo, če se ugotovi, da je za reševanje prošnje odgovorna Italija, mogoča realizacija predaje tožnika tej državi. Tožena stranka je tudi pravilno ugotovila, da kaže z ilegalnim prehajanjem meja različnih držav tožnik begosumnost.
izvršba - izvršba po drugih osebah - izvršitev inšpekcijskega ukrepa
Ni mogoče slediti tožnikovemu ugovoru, da v času izvršbe ni bilo odpeljano to, kar je bilo naloženo v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 13. 6. 2007, saj inšpekcijski zapisniki dokazujejo, da je bila tožniku z izvedenim izvršilnim dejanjem, v obravnavanem časovnem obdobju, odpeljan material, ki ga vsebinsko opredeljuje sklep o dovolitvi izvršbe z dne 13. 6. 2007 in je bil enako opredeljen v izvršilnem naslovu, odločbi z dne 11. 5. 2006.
Tožnik ugovarja pasivni legitimaciji – statusu zavezanca. Sklicuje se na 18. člen ZPUOOD, vendar nepravilno, saj se ta zakon ne nanaša na fizične osebe oziroma samostojne podjetnike, pač pa gospodarske družbe, kar pa tožnik ni bil tudi pred izbrisom s.p. iz registra AJPES, niti ob nastanku svoje obveze.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - gotovina - vnos gotovine v državo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - navidezni pravni posel
Ni šlo le za "videz, da nekdo živi bolje", temveč za konkretne okoliščine, ki predstavljajo ustrezno (dejansko) podlago za začetek odmernega postopka. Očitki, ki se nanašajo na pridobivanje podatkov s strani davčnih organov ne držijo.
Ni utemeljen tožbeni ugovor, da metode "neto vrednosti" kot metode za izračun davčne osnove, zakon ne določa. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena 28.1.2010 in v inšpiciranem obdobju še ni veljala, zato je davčni organ kot dokaz o obstoju tožnikove obveznosti preživljanja v inšpiciranem obdobju utemeljeno ne upošteva. Z relevantnim dokazom o vnosu gotovine v državo (potrdilom carine) tožnik ne razpolaga.
skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - stranka v postopku
Kdo so lahko stranke postopka, je odvisno od postopkovnega predpisa, ki opredeljuje pojem stranke v procesnem smislu, torej ZUP, ter od materialnega predpisa, v tem primeru ZDen, ki določa, kdo ima v tem postopku kakšno pravico, obveznost ali neposredno pravno korist. Sodišče ugotavlja, da ima tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku, v katerem je treba postaviti skrbnika za poseben primer, že priznano lastnost stranke v postopku, kar je po presoji sodišča pravilno upošteval že prvostopenjski upravni organ, zato je tej stranki tudi vročil odločbo. Udeležba v denacionalizacijskem postopku tožeči stranki daje pravni pravni interes v smislu 42. člena ZUP, zato je bila odločitev tožene stranke, ki je zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper odločitev prvostopenjskega organa, iz razloga, ker je ni vložila upravičena oseba, nepravilna.
ugotovitev državljanstva - črtanje iz državljanske knjige - črtanje na podlagi 23. člena ZJD
Pravno podlago v postopku ugotavljanju državljanstva predstavlja prehodna določba 39. člena ZDRS, ki določa, da velja po tem zakonu za državljana Republike Slovenije tisti, ki je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo Republike Slovenije in Socialistične federativne Republike Jugoslavije. To pomeni, da je treba pri ugotavljanju državljanstva za vsako konkretno osebo upoštevati predpise o državljanstvu, ki so veljali od trenutka njenega rojstva pa do njene smrti oziroma predpise, ki so veljali do časa, ko se ugotavlja njeno državljanstvo. Pri tem je treba upoštevati časovno zaporedje sprejetja predpisov in prej veljavni predpis v smislu 39. člena ZDRS je tako v konkretnem primeru ZJD, ki je stopil v veljavo dne 1. 1. 1965, torej po izselitvi tožnika v Trst dne 12. 3. 1964, in je urejal področje državljanstva pred sprejetjem Osimske pogodbe, ki velja od 3. 4. 1977. Ker tožnik ni pridobil državljanstva na podlagi določbe 23. člena ZJD, kar je organ pravilno ugotovil v izpodbijani odločbi, se tako zanj ne morejo uporabiti določbe Osimske pogodbe glede jugoslovanskega državljanstva.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja na javnem dobru
V zadevi ni sporno, da si tožeča stranka za gradnjo objekta (garaže in nadstrešnice) ni pridobila ustreznega dovoljenja, zato je inšpektor ukrep izrekel skladno z določbo 152. člena ZGO-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - načelo pravičnosti - osebnost prosilca - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz izpodbijane odločbe in upravnih spisov ne izhaja, da so se v postopku odločanja ugotavljale okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da se je prosilec BPP v kazenskem postopku sposoben sam zagovarjati in braniti svoje interese. Tožena stranka namreč ni navedla nobenih okoliščin, povezanih z njegovo osebnostjo, ocenila pa tudi ni vpliva nekajmesečnega bivanja v komuni, zaradi odvajanja od drog.
ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZRSin člen 2, 3.
stvarna pristojnost - sklic skupščine sindikata - izstop iz zveze sindikatov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožeča stranka v upravnem sporu ne more zahtevati ugotovitve, da je bila skupščina sindikata sklicana na nezakonit način, enako tudi ne more zahtevati, da se odpravi sklep sindikata o izstopu iz članstva Zveze sindikatov. Navedeni sklic in sklep namreč nista dokončna upravna akta v smislu določb ZUS-1, saj ju ni izdal državni organ, organ lokalnih skupnosti ali nosilec javnih pooblastil, z njima pa tudi ni bilo poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožeče stranke.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - obrazložitev prostega preudarka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - dublinski postopek
Tožnik je na zaslišanju na glavni obravnavi sam izpovedal, da je že v Veliki Britaniji leta 2006 in v Italiji leta 2012 predhodno zaprosil za azil in da ne razpolaga z nobenim osebnim dokumentom za izkazovanje svoje istovetnosti. Utemeljitev odločitve o začasni omejitvi gibanja tožniku je bila tudi v tem, da se tožniku glede na njegovo ravnanje, ko je ilegalno prehajal številne državne meje, v nadaljevanju to prepreči, dokler se ne bo ugotovilo njegove identitete.
ZKGZ člen 4. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2010 člen 2, 2/2. ZPRS-1 člen 15.
Kmetijsko gozdarska zbornica - zbornični prispevek - odmera zborničnega prispevka - gozdarska dejavnost - sprememba dejavnosti - podatki iz uradne evidence
Tožeča stranka je imela na relevanten dan v letu, za katero se zbornični prispevek odmerja (30. 6.) v podatkih AJPES kot glavno dejavnost registrirano gozdarsko dejavnost. Zato so neutemeljeni njeni tožbeni ugovori, da bi morala Zbornica pri odmeri zborničnega prispevka upoštevati, da je tekom leta dohodke dejansko pridobivala iz druge glavne dejavnosti, ki ne spada med kmetijske, gozdarske oziroma ribiške dejavnosti.
Sodišče spremembe tožbe ni dovolilo, ker tožeča stranka predloga ni utemeljila v zadostni meri, poleg tega pa je presodilo, da za ureditev razmerja med strankama sprememba tožbe ni potrebna.
Na podlagi opravljene glavne obravnave in zaslišanja tožnika je sodišče prve stopnje ponovno pritrdilo toženi stranki, da je izpolnjen tudi pogoj za zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito iz 4. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ. Po presoji sodišča so bili za zavrnitev prošnje za priznanje mednarodne zaščite v pospešenem postopku izpolnjeni vsi formalni pogoji iz 54. člena ZMZ.