ZVis člen 71. Statut Univerze v Ljubljani 153. ZUP člen 214.
visoko šolstvo - vpis v višji letnik - izjemni vpis - pogoji za izjemni vpis - obrazložitev odločbe
Izpodbijani akt nima uvoda, v katerem bi bilo navedeno, na podlagi katerih določb o pristojnosti je senat fakultete odločil o zadevi, iz obrazložitve akta pa ni razvidno, koliko članov senata je bilo prisotnih in kakšen je bil izid glasovanja. V obrazložitvi akta tudi ni navedeno, na kateri materialno-pravni podlagi je organ odločal (4. točka 1. odstavka 214. člena ZUP), čeprav je mogoče sklepati, da je uporabil 153. člena Statuta UL. Organ bo tako moral v ponovnem postopku pravno relevantna dejstva z upoštevanjem dokazov, ki jih je predlagal tožnik in o katerih se je izrekla tudi Komisija v postopku odločanja po nadzorstveni pravici, tudi aplicirati na zakonski dejanski stan in v skladu z 214. členom ZUP povzeti navedbe tožnika o dejstvih in prošnji, opredeliti ugotovljeno dejansko stanje, razloge, za presojo dokazov in razloge za odločitev
obsojenec - premestitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni zapora - podaljšanje premestitve - razlogi za premestitev
O premestitvi obsojenca v drug zavod odloča direktor zavoda oziroma generalni direktor uprave po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od razlogov za premestitev, ki jih določa zakon.
javna služba - koncesija - podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - odločanje po prostem preudarku
Tudi v primeru, ko oseba izpolnjuje vse zakonske pogoje, nima pravice pridobiti koncesije, če koncedent presodi (in ustrezno utemelji), da podelitev koncesije ni v javnem interesu.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja
Ker tožnik v postavljenem roku ni zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenja za hišo, zgrajeno v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, mu je organ pravilno izrekel ukrep za neskladno gradnjo po 153. členu ZGO-1.
Obema sprejemnikoma ponudbe je mogoče priznati status kmeta. Ker obema kmetovanje ob zaposlitvi predstavlja dodatno dejavnost, oba pa tudi obdelujeta zemljišča sama z osebnim delom, je kot zadnji izključujoč kriterij treba upoštevati izbiro prodajalca.
ZUP člen 213, 214, 251, 251/4, 254. ZUS-1 člen 40.
pravica do seznanitve z osebnimi podatki - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Tožena stranka z izrekom ni zadostila določilom 6. odstavka 213. člena ZUP in 1. odstavka 214. člena ZUP, po katerem mora obrazložitev odločbe obsegati tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Izrek, kot ga je izoblikovala tožena stranka v izpodbijani odločbi, ni dovolj določen, saj ne izhaja, v katerem delu se zahteva prosilke zavrne, kot tudi ne, kakšna je odločitev tožene stranke glede preostalega dela pritožbe, ki ji je z izrekom pod točko 1 le delno ugodeno.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo nepremičnin - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožnik ni vložil nepopolne ali nerazumljive vloge, temveč je nesporno med strankami obkrožil obrazec v rubriki, ki se nanaša na lastništvo nepremičnin, tako da je z obkrožitvijo, da ni lastnik nepremičnin, navedel neresnične podatke. Takšno prikazovanje podatkov, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju, pa je zakonsko sankcionirano v določbah petega odstavka 20. člena ZBPP, ne samo z zavrnitvijo prošnje za dodelitev BPP, temveč tudi s tem, da prosilec nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.
ZBPP člen 12, 13, 49, 49/1. ZSVarPre člen 8. ZDIU12 člen 4.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja
Glede na to, da že znesek tožnikove mesečne pokojnine (548,40 EUR) presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (520 EUR), ob upoštevanju prvega odstavka 49. člena ZBPP, ni mogoče upoštevati ugovora tožnika v tožbi, da se mu je premoženjsko stanje v obdobju zadnjih štirih let prej poslabšalo, kot izboljšalo, zato je dolžan povrniti sredstva dodeljena iz naslova BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Med lastne dohodke ne štejejo prejemki, ki so namenjeni plačilu izobraževanja ali usposabljanja. Tožnik je tožbi priložil odločbo Ministrstva za pravosodje in javno upravo, iz katere sicer izhaja, da se mu dovoli opravljanje izpita za izvršitelja, in da stroški znašajo 155,46 EUR, ni pa predložil dokazila o tem, da je ta strošek izobraževanja oziroma usposabljanja dejansko plačal.
Tožena stranka je na podlagi osebnih prejemkov vseh treh članov gospodinjstva, ki jih tožnika v tožbenih ugovorih niti ne prerekata, pravilno ugotovila, da tožnika ne izpolnjujeta finančno premoženjskega pogoja za dodelitev BPP.
Uredba sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 78, 220, 221. ZDMV člen 6. ZDDV-1 člen 38, 38/1.
naknadno preverjanje deklaracij - preverjanje po uradni dolžnosti - naknadni obračun dajatev - davek na motorna vozila - DDV
Če se pri ponovnem pregledu deklaracije izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.
V zadevi je sporna (tudi) naložitev plačila dodatnih dajatev tožniku in sicer DMV in DDV. Glede na namen ZDMV, da se DMV plačuje od prometa motornih vozil, je po presoji sodišča v konkretni zadevi treba pri uvozu motornih vozil kot davčno osnovo za DMV upoštevati celotno vrednost vozila. Glede na to, da gre za uvoz motornih vozil, ki so imela neskupnostni status, je carinski organ ob upoštevanju carinske vrednosti teh motornih vozil pravilno določil tudi osnovo za obračun DDV v višini celotne vrednosti teh motornih vozil. V postopku je tožnik zahteval opustitev naknadne vknjižbe dajatev po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS. Ker ni mogoč zaključek, da v predmetni zadevi tožnik ni bil dobroveren iz razloga, ker je na carinski organ naslovil vprašanje in ker nato ni zahteval odgovora (ni urgiral) glede postavljenega vprašanja, bo moral organ prve stopnje ponovno presojati, ali so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka točke b) člena 220 CZS, da se tožniku ne opravi naknadna vknjižba dajatev.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunanje storitev - začasen izklop priključka
Začasen izklop pomeni le za določen čas prekinjeno dobavo elektronskih komunikacijskih storitev, pri čemer je naročniško razmerje ves čas v veljavi, medtem ko prekinitev naročniškega razmerja pomeni trajno prenehanje pogodbenega naročniškega razmerja. Ponovna vzpostavitev v primeru začasnega izklopa se vzpostavi avtomatično, brez posredovanja stranke, ko stranka poravna zapadle obveznosti. Splošni pogoji uporabe pa so del naročniške pogodbe – njen sestavni del.
Tožnica je zahtevo za povrnitev vlaganj v denacionalizirano nepremičnino vložila 4. 1. 1999 (na podlagi določb ZDen-B). O navedeni zahtevi odloča organ, zoper odločbe katerega ni pritožbe, ta pa do vložitve zahteve tožnice, naj organ odloči v nadaljnjih sedmih dneh, z dne 28. 9. 2011 v zadevi ni odločil, neuspešno pa se je iztekel tudi nadaljnji rok za odločitev v 7 dneh. Tudi do 7. 8. 2012, ko je tožnica vložila tožbo, o njeni zahtevi za povrnitev vlaganj organ še ni odločil, zato tožnica pravni interes za tožbo zaradi molka organa tudi še izkazuje, saj organ v zadevi še ni odločil.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - gotovina - vnos gotovine v državo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - navidezni pravni posel
Ni šlo le za "videz, da nekdo živi bolje", temveč za konkretne okoliščine, ki predstavljajo ustrezno (dejansko) podlago za začetek odmernega postopka. Očitki, ki se nanašajo na pridobivanje podatkov s strani davčnih organov ne držijo.
Ni utemeljen tožbeni ugovor, da metode "neto vrednosti" kot metode za izračun davčne osnove, zakon ne določa. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena 28.1.2010 in v inšpiciranem obdobju še ni veljala, zato je davčni organ kot dokaz o obstoju tožnikove obveznosti preživljanja v inšpiciranem obdobju utemeljeno ne upošteva. Z relevantnim dokazom o vnosu gotovine v državo (potrdilom carine) tožnik ne razpolaga.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP je zadevo, za katero tožnik prosi za BPP, pravilno ocenil kot očitno nerazumno. Glede na tožnikove podatke, ki jih je ta o zadevi organu za BPP posredoval in ob navedbi, da želi BPP zaradi vložitve tožbe zaradi povračila šolnine za drugi letnik izobraževanja, ki ga tožnik ni koristil, je pričakovanje oziroma zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Iz navedenih podatkov tudi ne izhaja, da bi fakulteta kršila (pogodbeno) obveznost organizacije predavanj in izpitov. Ostale navedbe o kršitvi pogodbe o izobraževanju s strani fakultete pa so pavšalne ter niso izkazane s pogodbo, kot take pa ne morejo biti podlaga za vlaganje tožbe za povračilo šolnine zaradi kršitve pogodbe.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/1, 93/3, 97, 100. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi
Z navedbami, da je bilo predvidenih več tras za obvoznico, izbrana pa tista, ki poteka po njunih parcelah, tožnika nista dokazala, da je bilo razmerje med javnim interesom in posegom v njuno lastninsko pravico nepravilno pretehtano.
Pravilno je stališče prvostopnega organa, da javni interes za izgradnjo obvoznice, ki je po statusu grajeno javno dobro – potrebo po njeni izgradnji je razlastitvena upravičenka obrazložila z zahtevo po večji prometni varnosti, večji prepustnosti prometa glede na sedanje, prometno neustrezne razmere – upravičuje poseg v zasebno lastnino in presega zasebni interes, ki je v upravičenjih lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih.
ZUP člen 169, 171. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 9, 9/1, 9/2, 24, 24/2.
vrtec - plačilo za program vrtca - znižano plačilo vrtca - premoženjsko stanje družine - resnični podatki v vlogi - zamolčanje podatkov - javna listina
Tožnica ne zatrjuje, da bi pred pristojnim organom postopek dokazovanja neresničnosti podatkov v javni listini sprožila, zato je pravilna dokazna ocena upravnih organov obeh stopenj, da sta bili sporni motorni vozili v relevantnem obdobju registrirani na tožnico kot fizično osebo. Ker teh motornih vozil tožnica v vlogi za znižano plačilo vrtca nesporno ni navedla, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je ob upoštevanju določbe drugega odstavka 24. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih izdal izpodbijano odločbo.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 30, 30/1, 30/1-10. ZDavP-2 člen 31, 40, 40/3, 76, 76/1, 77. Slovenski računovodski standardi številka 21, 22.
davek od dohodkov pravnih oseb - obračun davka od dohodka pravnih oseb - davčno priznani odhodki - pogodba o prodajnem zastopanju - provizija - dejanska oprava storitev - verodostojna listina
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da so bile storitve, ki jih je tožniku zaračunala po spornih računih in na podlagi sklenjene pogodbe družba C. iz Cipra, tudi dejansko opravljene. Tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal oprave storitev prav s strani izdajatelja spornih računov. Sporna dobava ni bila izkazana ne s strani tožnika, ne s strani navedene družbe.
Tožbo v predmetnem upravnem sporu bi morala vložiti mladoletna otroka tožnice, zastopana po materi kot njuni zakoniti zastopnici, saj je bila njima izdana izpodbijana odločba.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti - terjatev iz naslova zakonite preživnine
Glede na namen stečajnega postopka je tožena stranka pravilno ugotovila, da uvedba stečajnega postopka proti tožniku, ki nima nobenega premoženja, nima pravne podlage, saj ne bi prišlo do poplačila upnikov. Pa tudi sicer, če bi bil stečajni postopek uveden, te terjatve proti tožniku ne bi prenehale. Tožena stranka je tudi pravilno uporabila določbo 408. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona. Odpust obveznosti tako ne učinkuje za terjatve iz naslova zakonite preživnine, katero prosilec nesporno med strankama ne plačuje.