Obema sprejemnikoma ponudbe je mogoče priznati status kmeta. Ker obema kmetovanje ob zaposlitvi predstavlja dodatno dejavnost, oba pa tudi obdelujeta zemljišča sama z osebnim delom, je kot zadnji izključujoč kriterij treba upoštevati izbiro prodajalca.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja
Ker tožnik v postavljenem roku ni zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenja za hišo, zgrajeno v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, mu je organ pravilno izrekel ukrep za neskladno gradnjo po 153. členu ZGO-1.
zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - razveljavitev predhodno izdane odločbe - kršitev pravil postopka
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila tožniku pravica do zdravstvenega varstva – plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev enkrat že priznana, saj v prvem odstavku obrazložitve odločbe piše, da ima tožnik z odločbo upravne enote to pravico že priznano. Z izrekom izpodbijane odločbe pa ta odločba ni bila razveljavljena, kot to zahteva drugi odstavek 231. člena ZUJF. Upravni organ te odločbe tudi ni razveljavil s posebno odločbo. Novo odločbo o isti zadevi je mogoče izdati le, če se odpravi, razveljavi ali spremeni prejšnja odločba.
javna služba - koncesija - podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - odločanje po prostem preudarku
Tudi v primeru, ko oseba izpolnjuje vse zakonske pogoje, nima pravice pridobiti koncesije, če koncedent presodi (in ustrezno utemelji), da podelitev koncesije ni v javnem interesu.
ZUP člen 213, 214, 251, 251/4, 254. ZUS-1 člen 40.
pravica do seznanitve z osebnimi podatki - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Tožena stranka z izrekom ni zadostila določilom 6. odstavka 213. člena ZUP in 1. odstavka 214. člena ZUP, po katerem mora obrazložitev odločbe obsegati tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Izrek, kot ga je izoblikovala tožena stranka v izpodbijani odločbi, ni dovolj določen, saj ne izhaja, v katerem delu se zahteva prosilke zavrne, kot tudi ne, kakšna je odločitev tožene stranke glede preostalega dela pritožbe, ki ji je z izrekom pod točko 1 le delno ugodeno.
ZUP člen 169, 171. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 9, 9/1, 9/2, 24, 24/2.
vrtec - plačilo za program vrtca - znižano plačilo vrtca - premoženjsko stanje družine - resnični podatki v vlogi - zamolčanje podatkov - javna listina
Tožnica ne zatrjuje, da bi pred pristojnim organom postopek dokazovanja neresničnosti podatkov v javni listini sprožila, zato je pravilna dokazna ocena upravnih organov obeh stopenj, da sta bili sporni motorni vozili v relevantnem obdobju registrirani na tožnico kot fizično osebo. Ker teh motornih vozil tožnica v vlogi za znižano plačilo vrtca nesporno ni navedla, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je ob upoštevanju določbe drugega odstavka 24. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih izdal izpodbijano odločbo.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 59, 59/1. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - prstni odtisi v bazi EURODAC
Tožnik ni predložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, ves čas poti od Afganistana do Slovenije je potoval ilegalno, predstavljal se je z različnimi imeni, iz pridobljenih rezultatov iz baze EURODAC pa tudi izhaja, da so bili prstni odtisi tožnika v to bazo že posredovani s strani Belgije, dvakrat s strani Grčije, s strani Slovenije in nazadnje še s strani Italije. Tožena stranka je pravilno ocenila, da je ukrep omejitve gibanja nujen, da tožnik v času postopka ugotavljanja, katera država je pristojna za reševanje njegove prošnje, ne bo zapustil ozemlja Republike Slovenije ter da bo, če se ugotovi, da je za reševanje prošnje odgovorna Italija, mogoča realizacija predaje tožnika tej državi. Tožena stranka je tudi pravilno ugotovila, da kaže z ilegalnim prehajanjem meja različnih držav tožnik begosumnost.
Tožbo v predmetnem upravnem sporu bi morala vložiti mladoletna otroka tožnice, zastopana po materi kot njuni zakoniti zastopnici, saj je bila njima izdana izpodbijana odločba.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunanje storitev - začasen izklop priključka
Začasen izklop pomeni le za določen čas prekinjeno dobavo elektronskih komunikacijskih storitev, pri čemer je naročniško razmerje ves čas v veljavi, medtem ko prekinitev naročniškega razmerja pomeni trajno prenehanje pogodbenega naročniškega razmerja. Ponovna vzpostavitev v primeru začasnega izklopa se vzpostavi avtomatično, brez posredovanja stranke, ko stranka poravna zapadle obveznosti. Splošni pogoji uporabe pa so del naročniške pogodbe – njen sestavni del.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinski pogoj - pravica do sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja
Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Gre za institut, ki zagotavlja dostop do sodišča tudi socialno šibkim strankam v zadevah, ki niso očitno nerazumne oziroma v katerih ima stranka verjeten izgled za uspeh. Glede na določbe 24. člena ZBPP je tožena stranka dolžna presoditi, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in ali jo je razumno sprožiti, kar pa ne pomeni meritornega odločanja v zadevi, na katero se nanaša prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Z ZBPP in posledično z izpodbijano odločbo o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči zato ni poseženo v pravico do sodnega varstva in v pravico do poštenega sojenja.
Iz obrazložitve izpodbijanega akta bi moralo biti razvidno, katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja upoštevana in katera dejstva so bila pri tem odločilna ter še, kako so vplivala na odločitev (ne)upravičenosti do sofinanciranja prijavljenih programov.
skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - stranka v postopku
Kdo so lahko stranke postopka, je odvisno od postopkovnega predpisa, ki opredeljuje pojem stranke v procesnem smislu, torej ZUP, ter od materialnega predpisa, v tem primeru ZDen, ki določa, kdo ima v tem postopku kakšno pravico, obveznost ali neposredno pravno korist. Sodišče ugotavlja, da ima tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku, v katerem je treba postaviti skrbnika za poseben primer, že priznano lastnost stranke v postopku, kar je po presoji sodišča pravilno upošteval že prvostopenjski upravni organ, zato je tej stranki tudi vročil odločbo. Udeležba v denacionalizacijskem postopku tožeči stranki daje pravni pravni interes v smislu 42. člena ZUP, zato je bila odločitev tožene stranke, ki je zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper odločitev prvostopenjskega organa, iz razloga, ker je ni vložila upravičena oseba, nepravilna.
ZEN člen 44, 47, 47/1, 48, 48/1, 48/5, 48/6. ZUS-1 člen 52.
evidentiranje parcelacije - označitev meje v naravi - tožbena novota
Tožniki neutemeljeno ugovarjajo, da gre v konkretnem primeru za nedopusten poseg v njihovo lastninsko pravico. Predmetni postopek je namreč zgolj postopek parcelacije, v katerem pa gre le za združitev parcel oziroma za (kot v tem primeru) za delitev parcel. To pomeni, da s predmetnim postopkom v ničemer ni bilo poseženo v lastninsko pravico tožnikov.
Za vknjižbo v zemljiški knjigi zadostuje, da so zemljiške parcele označene le s parcelno številko in oznako katastrske občine.
Tožniki niso navedli zakaj tožbenega ugovora niso podali že tekom upravnega postopka, niti niso pojasnili zakaj, zato predstavlja tožbeno novoto in ga sodišče ne more upoštevati.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - gotovina - vnos gotovine v državo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - navidezni pravni posel
Ni šlo le za "videz, da nekdo živi bolje", temveč za konkretne okoliščine, ki predstavljajo ustrezno (dejansko) podlago za začetek odmernega postopka. Očitki, ki se nanašajo na pridobivanje podatkov s strani davčnih organov ne držijo.
Ni utemeljen tožbeni ugovor, da metode "neto vrednosti" kot metode za izračun davčne osnove, zakon ne določa. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena 28.1.2010 in v inšpiciranem obdobju še ni veljala, zato je davčni organ kot dokaz o obstoju tožnikove obveznosti preživljanja v inšpiciranem obdobju utemeljeno ne upošteva. Z relevantnim dokazom o vnosu gotovine v državo (potrdilom carine) tožnik ne razpolaga.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 30, 30/1, 30/1-10. ZDavP-2 člen 31, 40, 40/3, 76, 76/1, 77. Slovenski računovodski standardi številka 21, 22.
davek od dohodkov pravnih oseb - obračun davka od dohodka pravnih oseb - davčno priznani odhodki - pogodba o prodajnem zastopanju - provizija - dejanska oprava storitev - verodostojna listina
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da so bile storitve, ki jih je tožniku zaračunala po spornih računih in na podlagi sklenjene pogodbe družba C. iz Cipra, tudi dejansko opravljene. Tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal oprave storitev prav s strani izdajatelja spornih računov. Sporna dobava ni bila izkazana ne s strani tožnika, ne s strani navedene družbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti - terjatev iz naslova zakonite preživnine
Glede na namen stečajnega postopka je tožena stranka pravilno ugotovila, da uvedba stečajnega postopka proti tožniku, ki nima nobenega premoženja, nima pravne podlage, saj ne bi prišlo do poplačila upnikov. Pa tudi sicer, če bi bil stečajni postopek uveden, te terjatve proti tožniku ne bi prenehale. Tožena stranka je tudi pravilno uporabila določbo 408. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona. Odpust obveznosti tako ne učinkuje za terjatve iz naslova zakonite preživnine, katero prosilec nesporno med strankama ne plačuje.
tožba zaradi molka organa - molk prvostopenjskega organa - procesne predpostavke za tožbo - zavrženje tožbe
Procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega organa ni podana, ker tožeča stranka pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa od tožene stranke ni zahtevala odločitve o vlogi v sedmih dneh od prejetja zahteve.