upravni postopek - davčni postopek - rok za vložitev pritožbe - vročitev odločbe - fikcija vročitve - zavrženje pritožbe
Rok za pritožbo je v primeru, ko naslovnik pošiljke na pošti ne prevzame v predpisanem 15-dnevnem roku, vezan na potek tega roka in s tem na fikcijo vročitve; dan preteka tega roka se namreč hkrati šteje za dan vročitve odločbe. Od tega dne dalje in ne od dejanskega prejema odločbe, kot zmotno meni tožeča stranka, torej začne teči rok za pritožbo.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - odločitev o pritožbi - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški postopka
Iz odločbe druge stopnje izhaja, da je tožeča stranka s pritožbo uspela, vendar ne na način, da bi bilo o njeni obveznosti iz naslova davčne izvršbe dokončno odločeno, saj se zadeva vrača organu prve stopnje v ponovno odločanje. Zato ni podlage za odločanje o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena ZUS-1 in s tem po določbah ZPP, saj na to določbo peti odstavek 25. člena ZUS-1 napotuje samo v primeru, če je o tožnikovi pravici oziroma obveznosti dokončno odločeno. Kot podlaga za odločanje o stroških v obravnavanem primeru tako ostane le še nadaljnje besedilo iste določbe, ki napotuje na tretji odstavek 25. člena ZUS-1.
Obema sprejemnikoma ponudbe je mogoče priznati status kmeta. Ker obema kmetovanje ob zaposlitvi predstavlja dodatno dejavnost, oba pa tudi obdelujeta zemljišča sama z osebnim delom, je kot zadnji izključujoč kriterij treba upoštevati izbiro prodajalca.
V prvi fazi postopka razlastitve je treba odločiti o dovolitvi uvedbe postopka razlastitve. Šele pozitivna odločitev v tej fazi postopka pomeni, da se lahko postopek razlastitve nadaljuje.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja
Ker tožnik v postavljenem roku ni zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenja za hišo, zgrajeno v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, mu je organ pravilno izrekel ukrep za neskladno gradnjo po 153. členu ZGO-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP je zadevo, za katero tožnik prosi za BPP, pravilno ocenil kot očitno nerazumno. Glede na tožnikove podatke, ki jih je ta o zadevi organu za BPP posredoval in ob navedbi, da želi BPP zaradi vložitve tožbe zaradi povračila šolnine za drugi letnik izobraževanja, ki ga tožnik ni koristil, je pričakovanje oziroma zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Iz navedenih podatkov tudi ne izhaja, da bi fakulteta kršila (pogodbeno) obveznost organizacije predavanj in izpitov. Ostale navedbe o kršitvi pogodbe o izobraževanju s strani fakultete pa so pavšalne ter niso izkazane s pogodbo, kot take pa ne morejo biti podlaga za vlaganje tožbe za povračilo šolnine zaradi kršitve pogodbe.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 59, 59/1. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - prstni odtisi v bazi EURODAC
Tožnik ni predložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, ves čas poti od Afganistana do Slovenije je potoval ilegalno, predstavljal se je z različnimi imeni, iz pridobljenih rezultatov iz baze EURODAC pa tudi izhaja, da so bili prstni odtisi tožnika v to bazo že posredovani s strani Belgije, dvakrat s strani Grčije, s strani Slovenije in nazadnje še s strani Italije. Tožena stranka je pravilno ocenila, da je ukrep omejitve gibanja nujen, da tožnik v času postopka ugotavljanja, katera država je pristojna za reševanje njegove prošnje, ne bo zapustil ozemlja Republike Slovenije ter da bo, če se ugotovi, da je za reševanje prošnje odgovorna Italija, mogoča realizacija predaje tožnika tej državi. Tožena stranka je tudi pravilno ugotovila, da kaže z ilegalnim prehajanjem meja različnih držav tožnik begosumnost.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/1. ZDavP-2 člen 76, 76/1, 77. Slovenski računovodski standardi številka 10.3, 16.10, 12, 21, 22.
davek od dohodkov pravnih oseb - pogodba o zastopanju pri pridobivanju poslov - stroški intelektualnih storitev - provizija - verodostojna listina - davčno priznani odhodki - odprava pasivnih časovnih razmejitev - dokazno breme
Tožnik spornih stroškov intelektualnih storitev ni izkazal. Slednji pa je tisti, ki mora z verodostojnimi listinami dokazati, da je storitve, navedene v spornih računih tožnika, izdajatelj spornih računov tudi dejansko izvedel.
Glede prenizko izkazanih prihodkov iz naslova odprave kratkoročnih pasivnih časovnih razmejitev, kot vnaprej vračunanih stroškov za sanacijo deponije in betonarne, se sodišče z ugotovitvami obeh davčnih organov strinja.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - gotovina - vnos gotovine v državo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - navidezni pravni posel
Ni šlo le za "videz, da nekdo živi bolje", temveč za konkretne okoliščine, ki predstavljajo ustrezno (dejansko) podlago za začetek odmernega postopka. Očitki, ki se nanašajo na pridobivanje podatkov s strani davčnih organov ne držijo.
Ni utemeljen tožbeni ugovor, da metode "neto vrednosti" kot metode za izračun davčne osnove, zakon ne določa. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena 28.1.2010 in v inšpiciranem obdobju še ni veljala, zato je davčni organ kot dokaz o obstoju tožnikove obveznosti preživljanja v inšpiciranem obdobju utemeljeno ne upošteva. Z relevantnim dokazom o vnosu gotovine v državo (potrdilom carine) tožnik ne razpolaga.
tožba zaradi molka organa - molk prvostopenjskega organa - procesne predpostavke za tožbo - zavrženje tožbe
Procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega organa ni podana, ker tožeča stranka pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa od tožene stranke ni zahtevala odločitve o vlogi v sedmih dneh od prejetja zahteve.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo nepremičnin - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožnik ni vložil nepopolne ali nerazumljive vloge, temveč je nesporno med strankami obkrožil obrazec v rubriki, ki se nanaša na lastništvo nepremičnin, tako da je z obkrožitvijo, da ni lastnik nepremičnin, navedel neresnične podatke. Takšno prikazovanje podatkov, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju, pa je zakonsko sankcionirano v določbah petega odstavka 20. člena ZBPP, ne samo z zavrnitvijo prošnje za dodelitev BPP, temveč tudi s tem, da prosilec nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti - terjatev iz naslova zakonite preživnine
Glede na namen stečajnega postopka je tožena stranka pravilno ugotovila, da uvedba stečajnega postopka proti tožniku, ki nima nobenega premoženja, nima pravne podlage, saj ne bi prišlo do poplačila upnikov. Pa tudi sicer, če bi bil stečajni postopek uveden, te terjatve proti tožniku ne bi prenehale. Tožena stranka je tudi pravilno uporabila določbo 408. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 390. člena tega zakona. Odpust obveznosti tako ne učinkuje za terjatve iz naslova zakonite preživnine, katero prosilec nesporno med strankama ne plačuje.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunanje storitev - začasen izklop priključka
Začasen izklop pomeni le za določen čas prekinjeno dobavo elektronskih komunikacijskih storitev, pri čemer je naročniško razmerje ves čas v veljavi, medtem ko prekinitev naročniškega razmerja pomeni trajno prenehanje pogodbenega naročniškega razmerja. Ponovna vzpostavitev v primeru začasnega izklopa se vzpostavi avtomatično, brez posredovanja stranke, ko stranka poravna zapadle obveznosti. Splošni pogoji uporabe pa so del naročniške pogodbe – njen sestavni del.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 24, 24/2. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje z nepremičnino
Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč zaradi vložitve predloga za odlog izvršbe in predloga za preklic dražbe na ½ nepremičnine, ki v naravi predstavlja ½ hiše, katere lastnik je tožnik do celote in kjer tudi živi, uporabne površine 97 m2, katere presežek 37 m2 nad površino primernega stanovanja (tj. nad 60 m2) je organ za brezplačno pravno pomoč upošteval kot premoženje, s katerim lahko tožnik razpolaga. Razlaga organa za brezplačno pravno pomoč, da lahko tožnik z deležem hiše v površini 37 m2 kot presežkom primerne površine za enoosebno družino, kljub teku izvršilnega postopka razpolaga, je napačna, pri čemer pa je treba tudi upoštevati, da bi v primeru prodaje ½ nepremičnine, tožnik imel v lasti le še preostalo ½ te nepremičnine, torej (le) 48,50 m2 uporabne površine. Zato presežka stanovanjske hiše v površini 37 m2, v kateri tožnik živi, glede na okoliščine obravnavanega primera, ni mogoče šteti kot premoženja prosilca, s katerim ta lahko razpolaga.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinski pogoj - pravica do sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja
Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Gre za institut, ki zagotavlja dostop do sodišča tudi socialno šibkim strankam v zadevah, ki niso očitno nerazumne oziroma v katerih ima stranka verjeten izgled za uspeh. Glede na določbe 24. člena ZBPP je tožena stranka dolžna presoditi, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in ali jo je razumno sprožiti, kar pa ne pomeni meritornega odločanja v zadevi, na katero se nanaša prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Z ZBPP in posledično z izpodbijano odločbo o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči zato ni poseženo v pravico do sodnega varstva in v pravico do poštenega sojenja.
ZBPP člen 40. ZOdvT člen 23, 23/2. ZOI-1 člen 20. ZZZDR člen 113.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - priglasitev stroškov - razlaga Odvetniške tarife
Pravilno je stališče organa za BPP, da gre v sodnem postopku za spremembo osebnega imena mld. otroku za spor iz razmerij med starši in otroki, zato je pravilno uporabil vrednost predmeta in glede na to tudi pravilno odmeril nagrado tožnici.
ZEN člen 44, 47, 47/1, 48, 48/1, 48/5, 48/6. ZUS-1 člen 52.
evidentiranje parcelacije - označitev meje v naravi - tožbena novota
Tožniki neutemeljeno ugovarjajo, da gre v konkretnem primeru za nedopusten poseg v njihovo lastninsko pravico. Predmetni postopek je namreč zgolj postopek parcelacije, v katerem pa gre le za združitev parcel oziroma za (kot v tem primeru) za delitev parcel. To pomeni, da s predmetnim postopkom v ničemer ni bilo poseženo v lastninsko pravico tožnikov.
Za vknjižbo v zemljiški knjigi zadostuje, da so zemljiške parcele označene le s parcelno številko in oznako katastrske občine.
Tožniki niso navedli zakaj tožbenega ugovora niso podali že tekom upravnega postopka, niti niso pojasnili zakaj, zato predstavlja tožbeno novoto in ga sodišče ne more upoštevati.
skrbnik za poseben primer - skrbnik denacionaliziranega premoženja - stranka v postopku
Kdo so lahko stranke postopka, je odvisno od postopkovnega predpisa, ki opredeljuje pojem stranke v procesnem smislu, torej ZUP, ter od materialnega predpisa, v tem primeru ZDen, ki določa, kdo ima v tem postopku kakšno pravico, obveznost ali neposredno pravno korist. Sodišče ugotavlja, da ima tožeča stranka v denacionalizacijskem postopku, v katerem je treba postaviti skrbnika za poseben primer, že priznano lastnost stranke v postopku, kar je po presoji sodišča pravilno upošteval že prvostopenjski upravni organ, zato je tej stranki tudi vročil odločbo. Udeležba v denacionalizacijskem postopku tožeči stranki daje pravni pravni interes v smislu 42. člena ZUP, zato je bila odločitev tožene stranke, ki je zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper odločitev prvostopenjskega organa, iz razloga, ker je ni vložila upravičena oseba, nepravilna.