javna služba - koncesija - podelitev koncesije na področju zdravstvene dejavnosti - odločanje po prostem preudarku
Tudi v primeru, ko oseba izpolnjuje vse zakonske pogoje, nima pravice pridobiti koncesije, če koncedent presodi (in ustrezno utemelji), da podelitev koncesije ni v javnem interesu.
ZUP člen 213, 214, 251, 251/4, 254. ZUS-1 člen 40.
pravica do seznanitve z osebnimi podatki - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Tožena stranka z izrekom ni zadostila določilom 6. odstavka 213. člena ZUP in 1. odstavka 214. člena ZUP, po katerem mora obrazložitev odločbe obsegati tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Izrek, kot ga je izoblikovala tožena stranka v izpodbijani odločbi, ni dovolj določen, saj ne izhaja, v katerem delu se zahteva prosilke zavrne, kot tudi ne, kakšna je odločitev tožene stranke glede preostalega dela pritožbe, ki ji je z izrekom pod točko 1 le delno ugodeno.
ZMZ člen 26, 28, 55, 55/1, 55/1-3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - subsidiarna oblika zaščite - zdravstveno stanje prosilca
Po praksi ESČP ne more biti na kakršenkoli način prizadeto zdravstveno stanje prosilca za azil zadostna podlaga za podelitev subsidiarne zaščite, saj mora nehumano in poniževalno ravnanje dosegati določeno stopnjo intenzivnosti (resnosti), da pride v okvir določila 3. člena MKVČP. Zaradi sodne prakse ESČP je tožena stranka v konkretnem primeru, ko gre za bolezen Hashimoto, imela zakonito podlago za zavrnitev prošnje za subsidiarno zaščito.
zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - razveljavitev predhodno izdane odločbe - kršitev pravil postopka
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila tožniku pravica do zdravstvenega varstva – plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev enkrat že priznana, saj v prvem odstavku obrazložitve odločbe piše, da ima tožnik z odločbo upravne enote to pravico že priznano. Z izrekom izpodbijane odločbe pa ta odločba ni bila razveljavljena, kot to zahteva drugi odstavek 231. člena ZUJF. Upravni organ te odločbe tudi ni razveljavil s posebno odločbo. Novo odločbo o isti zadevi je mogoče izdati le, če se odpravi, razveljavi ali spremeni prejšnja odločba.
V prvi fazi postopka razlastitve je treba odločiti o dovolitvi uvedbe postopka razlastitve. Šele pozitivna odločitev v tej fazi postopka pomeni, da se lahko postopek razlastitve nadaljuje.
ZVis člen 71. Statut Univerze v Ljubljani 153. ZUP člen 214.
visoko šolstvo - vpis v višji letnik - izjemni vpis - pogoji za izjemni vpis - obrazložitev odločbe
Izpodbijani akt nima uvoda, v katerem bi bilo navedeno, na podlagi katerih določb o pristojnosti je senat fakultete odločil o zadevi, iz obrazložitve akta pa ni razvidno, koliko članov senata je bilo prisotnih in kakšen je bil izid glasovanja. V obrazložitvi akta tudi ni navedeno, na kateri materialno-pravni podlagi je organ odločal (4. točka 1. odstavka 214. člena ZUP), čeprav je mogoče sklepati, da je uporabil 153. člena Statuta UL. Organ bo tako moral v ponovnem postopku pravno relevantna dejstva z upoštevanjem dokazov, ki jih je predlagal tožnik in o katerih se je izrekla tudi Komisija v postopku odločanja po nadzorstveni pravici, tudi aplicirati na zakonski dejanski stan in v skladu z 214. členom ZUP povzeti navedbe tožnika o dejstvih in prošnji, opredeliti ugotovljeno dejansko stanje, razloge, za presojo dokazov in razloge za odločitev
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - gotovina - vnos gotovine v državo - pogodba o dosmrtnem preživljanju - navidezni pravni posel
Ni šlo le za "videz, da nekdo živi bolje", temveč za konkretne okoliščine, ki predstavljajo ustrezno (dejansko) podlago za začetek odmernega postopka. Očitki, ki se nanašajo na pridobivanje podatkov s strani davčnih organov ne držijo.
Ni utemeljen tožbeni ugovor, da metode "neto vrednosti" kot metode za izračun davčne osnove, zakon ne določa. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, ki je bila sklenjena 28.1.2010 in v inšpiciranem obdobju še ni veljala, zato je davčni organ kot dokaz o obstoju tožnikove obveznosti preživljanja v inšpiciranem obdobju utemeljeno ne upošteva. Z relevantnim dokazom o vnosu gotovine v državo (potrdilom carine) tožnik ne razpolaga.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - lastništvo nepremičnin - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožnik ni vložil nepopolne ali nerazumljive vloge, temveč je nesporno med strankami obkrožil obrazec v rubriki, ki se nanaša na lastništvo nepremičnin, tako da je z obkrožitvijo, da ni lastnik nepremičnin, navedel neresnične podatke. Takšno prikazovanje podatkov, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju, pa je zakonsko sankcionirano v določbah petega odstavka 20. člena ZBPP, ne samo z zavrnitvijo prošnje za dodelitev BPP, temveč tudi s tem, da prosilec nadaljnjih 6 mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.
ZBPP člen 12, 13, 49, 49/1. ZSVarPre člen 8. ZDIU12 člen 4.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja
Glede na to, da že znesek tožnikove mesečne pokojnine (548,40 EUR) presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (520 EUR), ob upoštevanju prvega odstavka 49. člena ZBPP, ni mogoče upoštevati ugovora tožnika v tožbi, da se mu je premoženjsko stanje v obdobju zadnjih štirih let prej poslabšalo, kot izboljšalo, zato je dolžan povrniti sredstva dodeljena iz naslova BPP.
ZEN člen 44, 47, 47/1, 48, 48/1, 48/5, 48/6. ZUS-1 člen 52.
evidentiranje parcelacije - označitev meje v naravi - tožbena novota
Tožniki neutemeljeno ugovarjajo, da gre v konkretnem primeru za nedopusten poseg v njihovo lastninsko pravico. Predmetni postopek je namreč zgolj postopek parcelacije, v katerem pa gre le za združitev parcel oziroma za (kot v tem primeru) za delitev parcel. To pomeni, da s predmetnim postopkom v ničemer ni bilo poseženo v lastninsko pravico tožnikov.
Za vknjižbo v zemljiški knjigi zadostuje, da so zemljiške parcele označene le s parcelno številko in oznako katastrske občine.
Tožniki niso navedli zakaj tožbenega ugovora niso podali že tekom upravnega postopka, niti niso pojasnili zakaj, zato predstavlja tožbeno novoto in ga sodišče ne more upoštevati.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 30, 30/1, 30/1-10. ZDavP-2 člen 31, 40, 40/3, 76, 76/1, 77. Slovenski računovodski standardi številka 21, 22.
davek od dohodkov pravnih oseb - obračun davka od dohodka pravnih oseb - davčno priznani odhodki - pogodba o prodajnem zastopanju - provizija - dejanska oprava storitev - verodostojna listina
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da so bile storitve, ki jih je tožniku zaračunala po spornih računih in na podlagi sklenjene pogodbe družba C. iz Cipra, tudi dejansko opravljene. Tožnik z verodostojnimi listinami ni izkazal oprave storitev prav s strani izdajatelja spornih računov. Sporna dobava ni bila izkazana ne s strani tožnika, ne s strani navedene družbe.
ZUreP-1 člen 92, 93, 93/1, 93/3, 97, 100. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - javna korist - obstoj javne koristi
Z navedbami, da je bilo predvidenih več tras za obvoznico, izbrana pa tista, ki poteka po njunih parcelah, tožnika nista dokazala, da je bilo razmerje med javnim interesom in posegom v njuno lastninsko pravico nepravilno pretehtano.
Pravilno je stališče prvostopnega organa, da javni interes za izgradnjo obvoznice, ki je po statusu grajeno javno dobro – potrebo po njeni izgradnji je razlastitvena upravičenka obrazložila z zahtevo po večji prometni varnosti, večji prepustnosti prometa glede na sedanje, prometno neustrezne razmere – upravičuje poseg v zasebno lastnino in presega zasebni interes, ki je v upravičenjih lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - načelo materialne resnice - izvor premoženja - dokazno breme
Sodišče se strinja z zaključkom davčnih organov, da tožeča stranka ni dokazala vira sredstev, s katerimi je razpolagala oziroma njegove sledljivosti in se v celoti strinja z oceno predloženih dokazov.
tožba zaradi molka organa - molk prvostopenjskega organa - procesne predpostavke za tožbo - zavrženje tožbe
Procesna predpostavka za vložitev tožbe zaradi molka prvostopenjskega organa ni podana, ker tožeča stranka pred vložitvijo tožbe zaradi molka organa od tožene stranke ni zahtevala odločitve o vlogi v sedmih dneh od prejetja zahteve.
ZBPP člen 40. ZOdvT člen 23, 23/2. ZOI-1 člen 20. ZZZDR člen 113.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - priglasitev stroškov - razlaga Odvetniške tarife
Pravilno je stališče organa za BPP, da gre v sodnem postopku za spremembo osebnega imena mld. otroku za spor iz razmerij med starši in otroki, zato je pravilno uporabil vrednost predmeta in glede na to tudi pravilno odmeril nagrado tožnici.
Tožbo v predmetnem upravnem sporu bi morala vložiti mladoletna otroka tožnice, zastopana po materi kot njuni zakoniti zastopnici, saj je bila njima izdana izpodbijana odločba.
izvršba - izvršba po drugih osebah - izvršitev inšpekcijskega ukrepa
Ni mogoče slediti tožnikovemu ugovoru, da v času izvršbe ni bilo odpeljano to, kar je bilo naloženo v sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 13. 6. 2007, saj inšpekcijski zapisniki dokazujejo, da je bila tožniku z izvedenim izvršilnim dejanjem, v obravnavanem časovnem obdobju, odpeljan material, ki ga vsebinsko opredeljuje sklep o dovolitvi izvršbe z dne 13. 6. 2007 in je bil enako opredeljen v izvršilnem naslovu, odločbi z dne 11. 5. 2006.
Tožnik ugovarja pasivni legitimaciji – statusu zavezanca. Sklicuje se na 18. člen ZPUOOD, vendar nepravilno, saj se ta zakon ne nanaša na fizične osebe oziroma samostojne podjetnike, pač pa gospodarske družbe, kar pa tožnik ni bil tudi pred izbrisom s.p. iz registra AJPES, niti ob nastanku svoje obveze.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 59, 59/1. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - prstni odtisi v bazi EURODAC
Tožnik ni predložil nobene listine, na podlagi katere bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost, ves čas poti od Afganistana do Slovenije je potoval ilegalno, predstavljal se je z različnimi imeni, iz pridobljenih rezultatov iz baze EURODAC pa tudi izhaja, da so bili prstni odtisi tožnika v to bazo že posredovani s strani Belgije, dvakrat s strani Grčije, s strani Slovenije in nazadnje še s strani Italije. Tožena stranka je pravilno ocenila, da je ukrep omejitve gibanja nujen, da tožnik v času postopka ugotavljanja, katera država je pristojna za reševanje njegove prošnje, ne bo zapustil ozemlja Republike Slovenije ter da bo, če se ugotovi, da je za reševanje prošnje odgovorna Italija, mogoča realizacija predaje tožnika tej državi. Tožena stranka je tudi pravilno ugotovila, da kaže z ilegalnim prehajanjem meja različnih držav tožnik begosumnost.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebinski pogoj - pravica do sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja
Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Gre za institut, ki zagotavlja dostop do sodišča tudi socialno šibkim strankam v zadevah, ki niso očitno nerazumne oziroma v katerih ima stranka verjeten izgled za uspeh. Glede na določbe 24. člena ZBPP je tožena stranka dolžna presoditi, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in ali jo je razumno sprožiti, kar pa ne pomeni meritornega odločanja v zadevi, na katero se nanaša prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Z ZBPP in posledično z izpodbijano odločbo o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči zato ni poseženo v pravico do sodnega varstva in v pravico do poštenega sojenja.