ZUP člen 229, 235, 238, 240, 240/2. ZGO-1 člen 89, 96, 96/1, 96/1-3.
uporabno dovoljenje - zavrnitev zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja - pritožba - vsebina pritožbe - rok za pritožbo - zavrženje pritožbe
Niti naslov niti nesporna vsebina dopisa z dne 1. 3. 2012 ne kažeta, da bi tožnik pisanje vložil kot pravno sredstvo, torej ker se ne bi strinjal z zavrnitvijo izdaje uporabnega dovoljenja, saj izrecno navaja, da bo za vsa odstopanja razen dveh, za katera meni, da ju ni, vložil zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja. Zato tudi sodišče meni, da navedenega dopisa ni mogoče obravnavati drugače kot pojasnila oz. obvestila upravnemu organu o nadaljnjem tožnikovem ravnanju glede nesporno ugotovljenih neskladnosti, ki so bile razlog za negativno odločbo, ne pa kot pritožbo, s katero bi si prizadeval za drugačno odločitev.
Sodišče še dodaja, da bi bila vloga z dne 30. 8. 2012 prepozna tudi v primeru, če bi tožnik z njo dopolnjeval sicer pravočasno vloženo pritožbo, bi pa te dopolnitve pomenile širitev pritožbenih razlogov oziroma bi tožnik z njimi uveljavljal tudi tiste, ki jih v pritožbi ni navedel.
javni uslužbenec - premestitev na drugo delovno mesto - imenovanje v naziv
Toženka je izpodbijano odločbo izdala iz razloga premestitve na drugo delovno mesto. Ker se je za to zdaj izkazalo, da ni bila zakonita, je posledično tudi odločitev, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, nezakonita.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - objekt gospodarske javne infrastrukture - objekti na mejnih prehodih - upravni spor - izčrpanost pravnih sredstev
Opredelitev gospodarske javne infrastrukture v 1.6. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je sicer dokaj ohlapna, vendar pa je že smiselno ni mogoče širiti tudi na objekte, ki sestavljajo mejni prehod. Funkcije teh objektov namreč v nobenem pogledu ni mogoče šteti za gospodarsko, temveč so namenjeni predvsem delovanju policije in carine, torej organov javne uprave.
Uveljavljanje razlogov v tožbi, ki jih tožnik ni uveljavljal v pritožbi, bi privedlo do tega, da bi bila zahteva po izčrpanju pritožbe v upravnem postopku brez pravega pomena in bi pomenila le formalno procesno oviro do sodnega varstva.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rekonstrukcija objekta - nujna vzdrževalna dela - poseg v konstrukcijo objekta
Z obravnavanimi posegi je bila spremenjena konstrukcija obstoječega objekta in s tem poseženo vanjo. Nadvišanje mansardne etaže namreč pomeni zvišanje zidu kot konstrukcijskega elementa, prav tako zamenjava strešne konstrukcije (torej odstranitve stare in gradnjo nove). Poseg v strešno konstrukcijo predstavlja tudi izvedba frčade, medtem ko je izvedba terase gradnja novega konstrukcijskega elementa. Enako velja za preboje v obod stavbe oziroma v zunanje zidove objekta. Na navedeno presojo zato ne morejo vplivati posplošena tožbena stališča, da naj bi šlo pri tem za nujna vzdrževalna dela, opravljena za preprečitev nastanka velike materialne škode.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo - dokazno breme
Kdaj so predlagatelji izvedeli za izdano gradbeno dovoljenje, je dejansko vprašanje, pri čemer je dokazno breme, da je predlog vložen pravočasno, na strani predlagatelja postopka. Napačno je torej stališče tožnikov, da bi moral upravni organ predložiti dokaze oziroma ugotoviti dejstva, s katerimi bi trditve tožnikov ovrgel.
ZGO-1 člen 74a, 74a/1, 76c, 76c/1. ZV-1 člen 14, 150.
gradbeno dovoljenje - gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - vodno soglasje
OPN, na podlagi katere je prvostopenjski organ opravil presojo dopustnosti sporne gradnje tudi z vidika določb ZV-1, dejansko napotuje na pridobitev soglasja po določbah ZV-1. Pri gradnji nezahtevnega objekta pa je soglasje pristojnega soglasodajalca sestavni del zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, saj mora pristojni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja ugotoviti tudi, ali so za načrtovano gradnjo pridobljena vsa predpisana soglasja. Prvostopenjski organ je zato ravnal nepravilno, ko je na podlagi določb ZV-1 sam presojal dovoljenost gradnje podpornega zidu in nato zahtevo zaradi neizpolnjevanja predpisanega odmika iz 14. člena ZV-1 zavrnil.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - kasneje izdana ugodilna odločba - zavrženje tožbe
Z izdajo odločbe z dne 20. 10. 2011, da se prošnji tožnika za izjemni vpis v višji letnik (3. letnik) v študijskem letu 2011/2012 izjemoma ugodi, izpodbijana odločba ne posega več v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist. Vpis v 3. letnik FDV je bila korist oziroma interes, ki ga je tožnik zasledoval z vložitvijo tožbe. Tudi ob morebitnem uspehu s tožbo, s katero je zahteval odpravo akta, po presoji sodišča svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24, 79, 79/7. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina stavbnega zemljišča - gradbena parcela - neto tlorisna površina objekta
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
Glede ugotavljanja neto tlorisne površine za obstoječe stavbe, ko se komunalni prispevek odmerja po uradni dolžnosti zaradi izboljšanja komunalne opremljenosti zemljišča, lahko upravni organ v takem primeru uporabi podatke iz katastra stavb. Vanj se po 5. točki prvega odstavka 73. člena ZEN vpisuje tudi površina stavbe, ki se po prvem odstavku 78. člena določi kot neto tlorisna površina v skladu z veljavnim standardom za izračunavanje površin stavb.
ZUS-1 člen 20, 20/3, 52. ZGO-1 člen 152. ZUP člen 290, 290/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - tožbena novota - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadaljevanje gradnje
Iz upravnih spisov izhaja, da tožnik tožbenega ugovora, da ne gre za isti predmet izvršbe, ni navajal v upravnem postopku (pritožbi zoper izpodbijano odločbo). Ker tožnik v tožbi ni navedel razlogov, zakaj tega ugovora ni navedel že v upravnem postopku, ga sodišče ne more upoštevati kot tožbenega razloga.
Tudi sicer pa tožnik ne bi mogel vplivati na odločitev s tožbenim ugovorom, da ne gre za identičen objekt, če je sprememba objekta posledica z odločbo z dne 23. 12. 2004 izrecno prepovedanega nadaljevanja nedovoljene gradnje.
ZUN člen 62. ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 16.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - kašča - enostavni objekt - priglasitev del
Neutemeljeno je tožnikovo stališče, da ZUN ni določal izdaje odločbe o priglasitvi del in da je obravnavani objekt legalen, ker je s tem, ko je skušal pridobiti lokacijsko informacijo in gradbeno dovoljenje za gradnjo kašče, priglasil gradnjo obravnavanega objekta.
Po m. točki 16. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost je kašča enoetažen, pritličen objekt, obravnavani objekt pa je s kletjo in pritličjem dvoetažen, z upoštevanjem podstrešja pa celo troetažen.
status civilnega invalida vojne - okvara zdravja - rok za vložitev zahteve za priznanje statusa - materialni zakonski rok - prepozno vložena zahteva
Tožnik je zahtevo za priznanje statusa vojnega invalida vložil po roku, kot ga določa drugi odstavek 121. člena ZVojI in po roku petih let od domnevnega nastanka bolezni, ki ga določa prvi odstavek 96. člena ZVojI, zato je prepozna.
upravni postopek - davčni postopek - rok za vložitev pritožbe - vročitev odločbe - fikcija vročitve - zavrženje pritožbe
Rok za pritožbo je v primeru, ko naslovnik pošiljke na pošti ne prevzame v predpisanem 15-dnevnem roku, vezan na potek tega roka in s tem na fikcijo vročitve; dan preteka tega roka se namreč hkrati šteje za dan vročitve odločbe. Od tega dne dalje in ne od dejanskega prejema odločbe, kot zmotno meni tožeča stranka, torej začne teči rok za pritožbo.
ZVis člen 71. Statut Univerze v Ljubljani 153. ZUP člen 214.
visoko šolstvo - vpis v višji letnik - izjemni vpis - pogoji za izjemni vpis - obrazložitev odločbe
Izpodbijani akt nima uvoda, v katerem bi bilo navedeno, na podlagi katerih določb o pristojnosti je senat fakultete odločil o zadevi, iz obrazložitve akta pa ni razvidno, koliko članov senata je bilo prisotnih in kakšen je bil izid glasovanja. V obrazložitvi akta tudi ni navedeno, na kateri materialno-pravni podlagi je organ odločal (4. točka 1. odstavka 214. člena ZUP), čeprav je mogoče sklepati, da je uporabil 153. člena Statuta UL. Organ bo tako moral v ponovnem postopku pravno relevantna dejstva z upoštevanjem dokazov, ki jih je predlagal tožnik in o katerih se je izrekla tudi Komisija v postopku odločanja po nadzorstveni pravici, tudi aplicirati na zakonski dejanski stan in v skladu z 214. členom ZUP povzeti navedbe tožnika o dejstvih in prošnji, opredeliti ugotovljeno dejansko stanje, razloge, za presojo dokazov in razloge za odločitev
obsojenec - premestitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni zapora - podaljšanje premestitve - razlogi za premestitev
O premestitvi obsojenca v drug zavod odloča direktor zavoda oziroma generalni direktor uprave po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od razlogov za premestitev, ki jih določa zakon.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči
Tožnica v zadevi, za katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ni izpolnila pogoja iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, saj v določenem 8-dnevnem roku potem, ko je odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči postala pravnomočna, tožene stranke ni obvestila o tem, ali je pri pristojnem sodišču vložila ustrezno tožbo.
V prvi fazi postopka razlastitve je treba odločiti o dovolitvi uvedbe postopka razlastitve. Šele pozitivna odločitev v tej fazi postopka pomeni, da se lahko postopek razlastitve nadaljuje.
ZMZ člen 26, 28, 55, 55/1, 55/1-3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - subsidiarna oblika zaščite - zdravstveno stanje prosilca
Po praksi ESČP ne more biti na kakršenkoli način prizadeto zdravstveno stanje prosilca za azil zadostna podlaga za podelitev subsidiarne zaščite, saj mora nehumano in poniževalno ravnanje dosegati določeno stopnjo intenzivnosti (resnosti), da pride v okvir določila 3. člena MKVČP. Zaradi sodne prakse ESČP je tožena stranka v konkretnem primeru, ko gre za bolezen Hashimoto, imela zakonito podlago za zavrnitev prošnje za subsidiarno zaščito.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - odločitev o pritožbi - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški postopka
Iz odločbe druge stopnje izhaja, da je tožeča stranka s pritožbo uspela, vendar ne na način, da bi bilo o njeni obveznosti iz naslova davčne izvršbe dokončno odločeno, saj se zadeva vrača organu prve stopnje v ponovno odločanje. Zato ni podlage za odločanje o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena ZUS-1 in s tem po določbah ZPP, saj na to določbo peti odstavek 25. člena ZUS-1 napotuje samo v primeru, če je o tožnikovi pravici oziroma obveznosti dokončno odločeno. Kot podlaga za odločanje o stroških v obravnavanem primeru tako ostane le še nadaljnje besedilo iste določbe, ki napotuje na tretji odstavek 25. člena ZUS-1.