brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - lastništvo nepremičnine
Tožnica v obravnavani zadevi ne izpolnjuje finančnega kriterija, ki je kot pogoj za dodelitev BPP določen v 13. členu ZBPP. V zadevi namreč ni sporno, da njen solastniški delež na stanovanjski hiši znaša 42.432,67 EUR in da v njej ne živi.
ZGO-1 člen 152, 157, 157/1. ZSKZ člen 2, 2/1, 2/3, 2/5, 3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS - načelo povezanosti zemljišča in objekta
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je pravna oseba, na katero je Republika Slovenija z zakonom prenesla opravljanje nalog v zvezi z gospodarjenjem z zemljišči v njeni lasti, med drugim tudi izvrševanje nalog v okviru zagotavljanja pravne in dejanske urejenosti kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v lasti države. To pa po mnenju sodišča pomeni, da je tožnik dolžan skrbeti za zakonito stanje na zemljiščih in je zanj odgovoren, v nasprotnem primeru pa mora v imenu Republike Slovenije in za njen račun prevzeti tudi bremena, ki jih zakon nalaga lastniku – torej tudi v primeru nezakonitih gradenj na zemljiščih, za gospodarjenje s katerimi je zadolžen.
ZPNačrt člen 71, 71/1, 72, 72/1, 77, 77/1, 82, 82/1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna opremljenost - električno omrežje - neto tlorisna površina - podatek o neto tlorisni površini - zgrajen manjši objekt
Za odmero komunalnega prispevka ni zahtevano, da mora biti stavbno zemljišče opremljeno v celoti z vsemi vrstami komunalne opreme, to je v obsegu, na podlagi katerega je mogoče šteti stavbno zemljišče za opremljeno v smislu prvega odstavka 72. člena ZPNačrt. Na dopustnost izdaje izpodbijane odločbe ne vpliva okoliščina, ki med strankama ni sporna, da na tem območju ni zgrajeno niti elektro omrežje. Kot je sodišče pojasnilo že v sodbi I U 1315/2009 v zvezi s takratnim tožničinim ugovorom, da občina ni upravičena do komunalnega prispevka za električno omrežje, ne gre za omrežje, katerega gradnjo bi zagotavljala občina, zato zanj ne more odmeriti komunalnega prispevka.
Izdano uporabno dovoljenje pomeni konzumirano pravico, ki jo investitorju daje gradbeno dovoljenje. Če je bila ta udejanjena v manjšem obsegu, to ne pomeni, da bo tožnica v prihodnosti lahko zakonito nadaljevala z gradnjo na podlagi starega gradbenega dovoljenja, ampak bo morala za gradnjo pridobiti novo dovoljenje. Sodišče zato meni, da če je bilo v konkretnem primeru uporabno dovoljenje res izdano za manjši objekt, kot je bil predviden v gradbenem dovoljenju, ni ovire za odmero komunalnega prispevka od manjše neto tlorisne površine objekta, upoštevajoč tudi to, da naj bi odmerjeni komunalni prispevek na podlagi meril, uporabljenih pri izračunu, odražal obseg, v katerem tožničina nepremičnina obremenjuje komunalno infrastrukturo.
ZVOP-1 člen 80, 80/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
osebni podatki - uvedba biometrijskih ukrepov - ista upravna zadeva - spremenjene dejanske okoliščine
Tožeča stranka je sama navedla, da se strinja, da za samo prodajo športne opreme uvedba biometrijskih ukrepov ni nujno potrebna, temveč kot razlog za uvajanje teh ukrepov navaja zahtevo krovne družbe iz tujine. To pa po mnenju sodišča ne more biti pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na drugačno odločitev v novem postopku. Zahteva krovne družbe še ne pomeni, da opravljanja dejavnosti tožeče stranke ni mogoče izvajati na drugačen način, kot da se zaposleni registrirajo s prstnimi odtisi. Pri presoji, kaj je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti, je pravno relevantno dejstvo lahko samo to, ali so biometrijski ukrepi edini način, da se neka dejavnost sploh lahko opravlja oziroma ali je to neogibno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti. Ta presoja pa je bila že opravljena v prvem postopku, ko je tožena stranka po vsebini zavrnila zahtevo tožeče stranke. Za izvajanje biometrijskih ukrepov.
upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Prepozno vloženo tožbo mora sodišče s sklepom zavreči.
ZD člen 224. ZBPP člen 24. ZPP člen 367, 367a, 367b.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - dedovanje - zapuščinski postopek - obnova postopka - revizija
Zakon o dedovanju ne predvideva obnove postopkov v zapuščinskih zadevah. Rok za vložitev revizije pa je potekel, še preden sta prosilca vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - krvno maščevanje - notranja zaščita - prosilec iz Afganistana
Kar zadeva zatrjevanje krvnega maščevanja, je potrebno utemeljitev tožene stranke popraviti v tem smislu, da se preganjanje zaradi krvnega maščevanja obravnava v zvezi s statusom begunca, ne pa v zvezi z subsidiarno zaščito, kajti krvno maščevanje se po mednarodni praksi v azilnih zadevah povezuje s pripadnostjo določeni družbeni skupini kot podlagi za preganjanje iz 4. alineje 1. odstavka 27. člena ZMZ.
Ker tožeča stranka ugotovitvi tožene stranke, da bi vrnitev tožnika v provinco Wardak pomenila zanj nečloveško ravnanje iz 2. alineje 28. člena ZMZ, razumljivo ne nasprotuje, se tudi sodišču do teh ugotovitev tožene stranke ni treba opredeljevati. Vendar pa je tožena stranka v nadaljevanju odločila, da ima tožnik realne možnosti, da najde notranjo zaščito (68. člen ZMZ) v mestu Kabul, kamor bi sicer lahko pripotoval z letalom in mu ne bi bilo treba v provinco Wardak. Pri presoji notranje zaščite je treba upoštevati splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca. Tožena stranka je to storila na dovolj natančen, zanesljiv in celovit način.
Okoliščina, ali ima prosilec kakšnega sorodnika v Kabulu za podporo, je relevantna za presojo, vendar ne pomeni, da bi vsak, ki je sam, utrpel resno škodo v primeru vrnitve v Kabul. Tožnik ne spada v rizično oziroma ranljivo skupino z vidika vračanja v Kabul.
Ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. člena ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. V konkretni zadevi tožnica ni postopala v skladu z navedenimi pravili, saj se ni ravnala v skladu z izdanim dovoljenjem, da bi lahko uspešno uveljavljala vračilo trošarine. Ista fizična ali pravna oseba pa ne more hkrati nabavljati iste trošarinske izdelke tudi izven režima odloga plačila trošarine.
ZSŠP člen 2, 6, 8. Pravilnik o subvencioniranju študentske prehrane člen 23, 24, 25. ZUP člen 4. ZUS-1 člen 1, 2.
subvencionirana študentska prehrana - nadzor izvajanja subvencionirane študentske prehrane - ukrep prepovedi izvajanja subvencionirane študentske prehrane - preverjanje upravičenosti do subvencionirane študentske prehrane - obrazložitev odločitve - upravni spor
Sodišče se ne strinja s stališčem toženke, da gre pri njenem opravljanju nadzora nad izvajanjem subvencionirane študentske prehrane za civilno razmerje. Študentska organizacija Slovenije je nosilec javnega pooblastila, kar velja tudi za toženko, ki je ena izmed njenih organizacijskih oblik. Na podlagi 4. člena ZUP se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, če niso urejene s posebnim zakonom. To posledično pomeni, da je na podlagi 1. in 2. člena ZUS-1 upravno sodišče stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.
Prvostopenjski sklep je res skopo obrazložen, vendar ga je drugostopenjski organ s sklepom o pritožbi dopolnil tako, da ustreza zahtevam obrazložitve iz 214. člena ZUP. Navedena je pravna podlaga za odločitev, kot tudi ugotovljeno dejansko stanje. V tem pogledu je pritožbeni organ navedel, da je bilo pri ponudniku 25. 5. 2012 ugotovljeno, da ni izvajal preverjanja upravičenosti do subvencionirane študentske prehrane, kar pomeni hujšo kršitev iz 25. člena Pravilnika o subvencioniranju študentske prehrane. Primarna dolžnost vsakega ponudnika je namreč, da vsakič najprej preveri, ali je oseba, ki želi unovčiti subvencijo za študentsko prehrano, do te dejansko upravičena. Subvencionirana študentska prehrana je namreč zagotovljena le upravičencem iz 6. člena ZSŠP. Gre za boniteto, zato jo je treba ozko razlagati, njeno racionalno in zakonito uporabo pa stalno preverjati. Iz odločbe o pritožbi nadalje izhaja, da je izvajalec preveril, koliko nepravilnosti je ponudnik že storil v tekočem razpisnem obdobju, in mu je ravno iz tega razloga tudi izrekel izpodbijani ukrep.
zemljiški kataster - parcelacija - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi - zavrnitev predloga za izrek ničnosti odločbe
Odločba, katere ničnost uveljavljata tožnika, je bila izdana v postopku parcelacije zemljišč in izvedbe ustreznih sprememb v katastrskem operatu na podlagi določb ZZKat. Za odločanje v navedenih postopkih pa so, kot sta pravilno pojasnila že upravna organa obeh stopenj, pristojni upravni organ.
Nepotrebno oziroma nepravilno izvršen sklep sodišča N 67/90 z dne 10. 12. 1991 ne predstavlja ničnostnega razloga po določbah 279. člena ZUP.
Tožnika sta, tudi kolikor nista vložila zahteve z dne 18. 3. 1992, ki se nahaja v upravnem spisu, kasneje molče privolila v izdajo odločbe, saj sta nesporno prejela vabilo z dne 24. 3. 1992 za udeležbo na mejnem ugotovitvenem postopku ter se ga dne 30. 3. 1992 tudi udeležila ter zapisnik brez pripomb podpisala. Izstavljen pa jima je bil tudi račun, iz katerega izhaja, da se jima na podlagi njunega naročila zaračunava parcelacija, zato ni podan niti ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, saj sta tožnika, s svojim ravnanjem tekom spornega postopka parcelacije privolila v izdajo odločbe z dne 11. 6. 1992, ne glede na to, ali sta zahtevo dejansko vložila ali ne.
ZOZKD člen 10. Pravilnik o značilnih poškodbah za določanje odškodnine za telesne bolečine in okvaro zdravja žrtvam kaznivih dejanje člen 3, 9, 9/2, 9/2-1.
žrtev kaznivih dejanj - odškodnina - višina odškodnine - odškodnina za duševne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zavrnitev zahtevka za odškodnino zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je po presoji sodišča pravilna, saj tožnik z ničemer ni dokazal takšnega prikrajšanja, zgolj splošne navedbe o tem, da je imel težave z zunanjim svetom, da je bil njegov izgled pretepača, ki je imel že nekajkrat zlomljen nos, in da ga je zapustilo dekle, s katero je hodil 3 leta, ne zadostujejo za drugačno odločitev.
ZDoh-2 člen 15, 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-11. ZFPPIPP člen 408.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - osebni stečaj - odpust obveznosti
Tožnik se na osebni stečaj in odpust obveznosti ne more uspešno sklicevati. Izpodbijana odločba o odmeri dohodnine je bila namreč izdana 30. 8. 2011 in je postala izvršljiva 1. 10. 2011. Sklep o odpustu obveznosti pa je bil izdan 6. 10. 2011 ter je veljal za vse obveznosti, nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 6. 1. 2009.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 29, 30, 36, 37, 38. ZUP člen 133, 238.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - vloga stranke - sprememba zahtevka - pritožbena novota - odpis davčnega dolga v izjemnih primerih
Iz tožničine vloge izhaja, da prosi za odpis davka, v nadaljevanju pa tudi za obročno plačilo ter za ustrezno "pomoč" v zvezi z zadevnim davčnim dolgom. Ne prosi torej zgolj za odpis, temveč tudi za vsakršno drugo ukrepanje, ki bi zmanjšalo ali olajšalo njeno davčno obveznost. To po presoji sodišča pomeni, da prošnja za odlog plačila davčnega dolga, ki jo vsebuje pritožba, ni nova in da zato ne gre za razširitev zahtevka, temveč bi se bil že davčni organ prve stopnje dolžan izreči tudi o odlogu oziroma obročnem plačilu, oziroma vsaj pozvati tožnico, da se o svojem zahtevku določno izjavi.
Pri ponovnem odločanju se je pristojni organ, z oziroma na možnost odpisa ali delnega odpisa v izjemnih primerih, dolžan opredeliti tudi do tistih tožničinih navedb, ki se nanašajo na njeno zdravstveno stanje oziroma invalidnost.
razlastitev - pogoji za razlastitev - obstoječa javna cesta - odškodnina za razlaščeno nepremičnino
Ob ugotovitvi, da je na zemljišču že zgrajena cesta, po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnice, je prvostopni organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B, ter ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke Republike Slovenije za razlastitev zgoraj navedenega zemljišča.
Odškodnina, za katero sta se sporazumeli razlastitvena upravičenka in tožnica na ustni obravnavi pred organom, obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z razlastitvijo.
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin - povrnitev vlaganj - nova stvar
Za opredelitev zavezanca za vračilo nepremičnin po določbi 51. člena ZDen ne štejejo le podatki iz zemljiške knjige. Zemljiška knjiga je sicer res izvorna evidenca o (med drugim) lastništvu nepremičnin, za katero kot javno knjigo velja, da je resnično tisto, kar je v njej zapisano, vendar pa je treba v postopku denacionalizacije ugotoviti, v čigavem premoženju se dejansko nahajajo stvari, ki so predmet denacionalizacijske postopka.
Pri odločanju v postopku denacionalizacije je treba upoštevati stanje stvari, ki se vrača, v času vračanja, pri čemer je primarno načelo načelo vračanja v naravi, če je to možno.
Če je zaradi vlaganj prve tožnice prišlo do povečanja vrednosti vrnjene stvari, je to lahko stvar zahtevka prve tožnice za povračilo vlaganj po 25. členu ZDen.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - subjektivni element
Ko je storitve oziroma dobave opravil drug gospodarski subjekt, je mogoče pravico do odbitka DDV zavrniti le, če se na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je naslovnik računa vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega poslovnega subjekta v dobavni verigi. V konkretni zadevi gre za takšno situacijo. Tožnik ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ker bi ob skrbnem ravnanju moral prepoznati, da gre za transakcije z namenom neupravičene pridobitve davčnih ugodnosti. Objektivne okoliščine kažejo, da tožnik ni ravnal z skrbnostjo, ki se zahteva od gospodarskih subjektov pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Tožniku se ob ugotovljenih objektivnih okoliščinah, ki se nanašajo na sam način sklenitve poslov, nevodenju evidenc, tožnik nima nobene korespondence z navedenimi subjekti, plačilo je bilo izvedeno z asignacijo ipd. lahko očita, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV, povezana z goljufijo izdajateljev teh računov.
Odlok o občinskih taksah v občini Logatec člen 6, 10, 10/2.
občinska taksa - občinska taksa za oglaševanje na javnih mestih - odmera takse - oglaševanje na javnih mestih - nastanek taksne obveznosti - taksna oprostitev
Obveznost plačila občinske takse za oglaševanje nastane z dnem postavitve taksnega predmeta, ki je objekt za oglaševanje (mali ploskovni objekt) in ni odvisna od tega, ali ima tožnik kot taksni zavezanec to oglasno mesto zasedeno z oglasnim sporočilom ali ne.
Takse se ne plača za objave političnih strank in neodvisnih kandidatov v predvolilnem obdobju, s tem so plačila takse oproščene le politične stranke in tisti posamezniki, ki kandidirajo na posameznih volitvah.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - načelo zaslišanja stranke
Organ je kršil pravila postopka, saj tožnikom pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo izpodbijane odločbe.
ZUTD člen 16, 88-92. Pravilnik o koncesijah za opravljanje storitev za trg dela člen 8.
koncesija - podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da tožeča stranka ne izpolnjuje prostorskega pogoja iz 3.1c) točke javnega razpisa, ki je določen v 11. členu Pravilnika o standardih in normativih za izvajanje storitev za trg dela in metodologiji za oblikovanje cen teh storitev. Ta ugotovitev pa ni v skladu z razpisnimi pogoji, saj mora ponudnik v skladu z javnim razpisom poleg ostalih splošnih pogojev izpolnjevati tudi prostorske pogoje v skladu z 8. členom Pravilnika o koncesijah za opravljanje storitev za trg dela.
ZUJIK člen 100, 119, 120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11 – 15.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izbor kulturnih projektov na področju manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev - neenakopravno obravnavanje - diskriminacija - točkovanje - obrazložitev odločbe
Tožbeni očitek neenakopravnega obravnavanja prijavljenega projekta tožeče stranke oziroma očitek diskriminacije ni z ničemer utemeljen. Tožeča stranka namreč v tožbi ne navaja nobenih dejstev, ki bi opravičevale takšno domnevo. Iz tožbe in pripravljalne vloge kot tudi iz predloženih upravnih spisov je v odnosu na druge prijavljene projekte in njihovo (ne)enako obravnavanje razvidno le, da projekt tožeče stranke ni bil ocenjen z zadostnim številom točk in da mu zato niso bila dodeljena zaprošena sredstva. Iz nobene konkretne okoliščine pa ne sledi, da bi strokovna komisija (pri ocenjevanju projekta) ali pristojni organ (pri odločanju) ravnala pristransko, oziroma da bi tožečo stranko obravnavala drugače kot druge prijavitelje. Zgolj okoliščina, da so drugi prijavitelji bili bolje ocenjeni in da so zato uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
Tožbeni ugovor, da izpodbijana odločitev ni obrazložena oziroma da obrazložitev ni zadostna, ne vzdrži presoje. Enako velja za tožbene ugovore, ki se nanašajo na razloge za oceno. Iz obrazložitve namreč dovolj jasno sledi, kakšno je število doseženih točk po posameznih kriterijih in razlogi za takšno oceno. V tej zvezi sodišče poudarja še, da se vsaka vloga oziroma vsak projekt v razpisnem postopku obravnava individualno in da zato v tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na druge prijavljene projekte. Ker gre pri točkovanju za strokovno oceno, se sodišče, razen iz posebej utemeljenih razlogov, v število doseženih točk ne spušča. Da bi šlo v konkretnem primeru za takšne, posebej utemeljene razloge oziroma za očitno napačno število dodeljenih točk po posameznih razpisnih kriterijih, iz tožbenih navedb ni razvidno. V čem bi bili razpisni kriteriji zakonsko sporni, kot se to v zvezi s točkovanjem položaja društva v javnem interesu zatrjuje v tožbi, pa sodišče tudi ne vidi.