mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje življenja drugih ali premoženja
Tožnik v tožbi ne zanika, da se zoper njega vodi prekrškovni postopek zaradi kršitve javnega reda in miru in da ga policisti obravnavajo tudi za storitev kaznivega dejanja zaradi istega dogodka, to je napada na druga dva prosilca, do katerega naj bi prišlo ponoči v Azilnem domu.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - skedenj - sprememba zakona
Tožnik ne ugovarja pravilnosti ugotovitev o stanju objekta in njegovi uporabi v času ogledov, ugovarja le sklepanju organa, da iz teh ugotovitev izhaja, da obravnavani objekt ni skedenj in da se v pretežni meri tudi ne uporablja za spravilo sena in slame. To sklepanje pa je inšpekcijski organ oprl na dejstva, ugotovljena v postopku, in ga ustrezno obrazložil, zato sodišče nima razloga, da bi dvomilo vanj. Poleg tega je inšpekcijski organ na podlagi vseh ugotovitev pravilno sklepal tudi, da lastnosti objekta niso take, da bi ga bilo mogoče šteti za skedenj.
V obravnavanem primeru je bil postopek odločanja o inšpekcijskih ukrepih z izdajo izpodbijane inšpekcijske odločbe končan še pred uveljavitvijo ZGO-1D, zato navedene prehodne določbe ZGO-1D ne morejo vplivati na presojo zakonitosti te odločitve. To pa ne pomeni, da spremembe ZGO-1, ki so bile uveljavljene z ZGO-1D, ne bi mogle vplivati na njeno izvršitev.
ZPNačrt člen 79, 79/1, 79/8, 80. ZUP člen 242, 242/1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - nadomestna odločba - rok za izdajo odločbe o odmeri komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo
Prvostopenjski organ se v obrazložitvi odločbe sklicuje na lastniško stanje, ki da izhaja iz ZK in je razlog za izdajo nadomestne odločbe. Vendar pa sodišče na podlagi predloženih spisov ugotavlja, da je bila tožniku že v prvi odločbi izdana odločba za očitno isto nepremičnino.
V ZPNačrt rok, v katerem mora občina po uradni dolžnosti izdati odločbo zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ni določen. Takega roka ne določa niti ZUP, kar pomeni, da zakon ne omejuje roka, v katerem je treba izdati odmerno odločbo, zaradi česar upravičenje občine do njene izdaje zaradi zastaranja ne more prenehati.
Tudi če je bilo tožniku omogočeno, da je že pred plačilom komunalnega prispevka začel uporabljati komunalno opremo, njegova obveznost, da prispeva k stroškom za gradnjo komunalne opreme v občini, ni avtomatično prenehala.
upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Prepozno vloženo tožbo mora sodišče s sklepom zavreči.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - krvno maščevanje - notranja zaščita - prosilec iz Afganistana
Kar zadeva zatrjevanje krvnega maščevanja, je potrebno utemeljitev tožene stranke popraviti v tem smislu, da se preganjanje zaradi krvnega maščevanja obravnava v zvezi s statusom begunca, ne pa v zvezi z subsidiarno zaščito, kajti krvno maščevanje se po mednarodni praksi v azilnih zadevah povezuje s pripadnostjo določeni družbeni skupini kot podlagi za preganjanje iz 4. alineje 1. odstavka 27. člena ZMZ.
Ker tožeča stranka ugotovitvi tožene stranke, da bi vrnitev tožnika v provinco Wardak pomenila zanj nečloveško ravnanje iz 2. alineje 28. člena ZMZ, razumljivo ne nasprotuje, se tudi sodišču do teh ugotovitev tožene stranke ni treba opredeljevati. Vendar pa je tožena stranka v nadaljevanju odločila, da ima tožnik realne možnosti, da najde notranjo zaščito (68. člen ZMZ) v mestu Kabul, kamor bi sicer lahko pripotoval z letalom in mu ne bi bilo treba v provinco Wardak. Pri presoji notranje zaščite je treba upoštevati splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca. Tožena stranka je to storila na dovolj natančen, zanesljiv in celovit način.
Okoliščina, ali ima prosilec kakšnega sorodnika v Kabulu za podporo, je relevantna za presojo, vendar ne pomeni, da bi vsak, ki je sam, utrpel resno škodo v primeru vrnitve v Kabul. Tožnik ne spada v rizično oziroma ranljivo skupino z vidika vračanja v Kabul.
ZVOP-1 člen 80, 80/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
osebni podatki - uvedba biometrijskih ukrepov - ista upravna zadeva - spremenjene dejanske okoliščine
Tožeča stranka je sama navedla, da se strinja, da za samo prodajo športne opreme uvedba biometrijskih ukrepov ni nujno potrebna, temveč kot razlog za uvajanje teh ukrepov navaja zahtevo krovne družbe iz tujine. To pa po mnenju sodišča ne more biti pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na drugačno odločitev v novem postopku. Zahteva krovne družbe še ne pomeni, da opravljanja dejavnosti tožeče stranke ni mogoče izvajati na drugačen način, kot da se zaposleni registrirajo s prstnimi odtisi. Pri presoji, kaj je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti, je pravno relevantno dejstvo lahko samo to, ali so biometrijski ukrepi edini način, da se neka dejavnost sploh lahko opravlja oziroma ali je to neogibno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti. Ta presoja pa je bila že opravljena v prvem postopku, ko je tožena stranka po vsebini zavrnila zahtevo tožeče stranke. Za izvajanje biometrijskih ukrepov.
ZD člen 224. ZBPP člen 24. ZPP člen 367, 367a, 367b.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - dedovanje - zapuščinski postopek - obnova postopka - revizija
Zakon o dedovanju ne predvideva obnove postopkov v zapuščinskih zadevah. Rok za vložitev revizije pa je potekel, še preden sta prosilca vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč.
ZUreP-1 člen 92, 93. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-2.
razlastitev - zahteva za razlastitev - javna korist
Glede na opredeljeni namen ureditve (ureditev fizične revitalizacije degradiranih urbanih površin v ureditev, ki je namenjena vsem občanom pod enakimi pogoji, kar nedvomno predstavlja javno korist) in ob upoštevanju opredelitve objekta gospodarske javne infrastrukture iz ZGO-1, ter opredelitev grajenega javnega dobra lokalnega pomena iz ZGO-1, bi se dalo sklepati, da je tožnica predlagala razlastitev zemljišča za namen, ki ga 93. člen ZUreP-1 opredeljuje kot dopustnega. Prvostopni organ je zato sprejel napačen zaključek, da se objekt - tržnica, katerega rekonstrukcija se je med drugim izvajala oziroma se še izvaja na zemljišču, uvršča med nestanovanjske objekte, ki ne predstavljajo objektov, za prevzem katerih je razlastitev dovoljena. Pri tem tudi ni pravno relevantno, da se bodo v tem objektu opravljale (sicer pretežno) pridobitne dejavnosti, saj to namena razlastitve oziroma podanosti javne koristi ne izključuje samega oziroma same po sebi, temveč je treba v vsakem primeru namen razlastitve oziroma izkazanosti javne koristi posebej presoditi, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera.
ZZZDR člen 123, 185, 191, 213, 218. ZD člen 11. ZDKG člen 16.
dedni dogovor - predlog za odobritev dednega dogovora - skrbnik za posebni primer - koristi otroka - dedni delež - zmanjšanje dednega deleža - preživljanje otrok - zaščitena kmetija
Dedni dogovor ni v koristi mladoletnih otrok in z njim njihove koristi niso bile ustrezno zavarovane, saj so jim zagotovljeni zgolj minimalni deleži, ki niso sorazmerni s premoženjem, ki je predmet dediščine.
Osnovna obveznost glede preživljanja otrok je ob temeljni določbi v Ustavi, določena v 123. členu ZZZDR. Pri preživninski obveznosti, kot je določena v 16. členu ZDKG, pa gre za dodatno obveznost, ki pride v poštev le pri dedovanju zaščitene kmetije, kjer je zaradi varovanja kmetije predvidena rešitev za primere, ko so med dediči tudi mld. otroci zapustnika.
Ko določena fizična ali pravna oseba v okviru svoje dejavnosti za namene iz 44. člena ali 55. člena ZTro nabavlja trošarinske izdelke in nastopa v poslovanju s trošarinskimi izdelki na podlagi dovoljenja carinskega organa kot oproščeni uporabnik, deluje v režimu odloga plačila trošarine in je s tem podvržena v ZTro natančno določenim pravilom takega poslovanja, ki omogoča nadzor nad poslovanjem s trošarinskimi izdelki. V konkretni zadevi tožnica ni postopala v skladu z navedenimi pravili, saj se ni ravnala v skladu z izdanim dovoljenjem, da bi lahko uspešno uveljavljala vračilo trošarine. Ista fizična ali pravna oseba pa ne more hkrati nabavljati iste trošarinske izdelke tudi izven režima odloga plačila trošarine.
zemljiški kataster - parcelacija - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi - zavrnitev predloga za izrek ničnosti odločbe
Odločba, katere ničnost uveljavljata tožnika, je bila izdana v postopku parcelacije zemljišč in izvedbe ustreznih sprememb v katastrskem operatu na podlagi določb ZZKat. Za odločanje v navedenih postopkih pa so, kot sta pravilno pojasnila že upravna organa obeh stopenj, pristojni upravni organ.
Nepotrebno oziroma nepravilno izvršen sklep sodišča N 67/90 z dne 10. 12. 1991 ne predstavlja ničnostnega razloga po določbah 279. člena ZUP.
Tožnika sta, tudi kolikor nista vložila zahteve z dne 18. 3. 1992, ki se nahaja v upravnem spisu, kasneje molče privolila v izdajo odločbe, saj sta nesporno prejela vabilo z dne 24. 3. 1992 za udeležbo na mejnem ugotovitvenem postopku ter se ga dne 30. 3. 1992 tudi udeležila ter zapisnik brez pripomb podpisala. Izstavljen pa jima je bil tudi račun, iz katerega izhaja, da se jima na podlagi njunega naročila zaračunava parcelacija, zato ni podan niti ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, saj sta tožnika, s svojim ravnanjem tekom spornega postopka parcelacije privolila v izdajo odločbe z dne 11. 6. 1992, ne glede na to, ali sta zahtevo dejansko vložila ali ne.
ZBPP člen 11, 12, 13, 14. ZUJF člen 152, 152/5. ZUP člen 9.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje družinskega člana - načelo zaslišanja stranke
Tožnica v upravnem postopku ni imela možnosti, da bi lahko navedla okoliščine, ki vplivajo na razpolaganje s solastniškim deležem njenega očeta na nepremičnini, ker je organ za BPP odločil le na podlagi njene prošnje in uradno pridobljenih podatkov. Ker pa gre za dejstva, ki bi lahko vplivala na njene pravice oziroma pravne koristi v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči, ji je to možnost treba dati.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2009 - 2013 člen 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - dejanska raba kmetijskih zemljišč - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
Kontrolor je pri vseh GERK-ih navedel tako šifro prijavljene rabe, kot tudi šifro ter naziv ugotovljene rabe kmetijskih rastlin, vse po šifrantu, ki je priloga Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. Res je pri vseh GERK-ih navedel tudi opombo (na primer: drevje, zaraščanje, pašnik), vendar navedba opomb sama po sebi ne predstavlja nobene kršitve ali nepravilnosti, nasprotno, z navedbo opomb je kontrolor svoje ugotovitve še dodatno pojasnil.
ZDoh-2 člen 15, 18, 18-6, 105, 105/3, 105/3-11. ZFPPIPP člen 408.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - osebni stečaj - odpust obveznosti
Tožnik se na osebni stečaj in odpust obveznosti ne more uspešno sklicevati. Izpodbijana odločba o odmeri dohodnine je bila namreč izdana 30. 8. 2011 in je postala izvršljiva 1. 10. 2011. Sklep o odpustu obveznosti pa je bil izdan 6. 10. 2011 ter je veljal za vse obveznosti, nastale do začetka osebnega stečaja, to je do 6. 1. 2009.
ZSŠP člen 2, 6, 8. Pravilnik o subvencioniranju študentske prehrane člen 23, 24, 25. ZUP člen 4. ZUS-1 člen 1, 2.
subvencionirana študentska prehrana - nadzor izvajanja subvencionirane študentske prehrane - ukrep prepovedi izvajanja subvencionirane študentske prehrane - preverjanje upravičenosti do subvencionirane študentske prehrane - obrazložitev odločitve - upravni spor
Sodišče se ne strinja s stališčem toženke, da gre pri njenem opravljanju nadzora nad izvajanjem subvencionirane študentske prehrane za civilno razmerje. Študentska organizacija Slovenije je nosilec javnega pooblastila, kar velja tudi za toženko, ki je ena izmed njenih organizacijskih oblik. Na podlagi 4. člena ZUP se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP, če niso urejene s posebnim zakonom. To posledično pomeni, da je na podlagi 1. in 2. člena ZUS-1 upravno sodišče stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.
Prvostopenjski sklep je res skopo obrazložen, vendar ga je drugostopenjski organ s sklepom o pritožbi dopolnil tako, da ustreza zahtevam obrazložitve iz 214. člena ZUP. Navedena je pravna podlaga za odločitev, kot tudi ugotovljeno dejansko stanje. V tem pogledu je pritožbeni organ navedel, da je bilo pri ponudniku 25. 5. 2012 ugotovljeno, da ni izvajal preverjanja upravičenosti do subvencionirane študentske prehrane, kar pomeni hujšo kršitev iz 25. člena Pravilnika o subvencioniranju študentske prehrane. Primarna dolžnost vsakega ponudnika je namreč, da vsakič najprej preveri, ali je oseba, ki želi unovčiti subvencijo za študentsko prehrano, do te dejansko upravičena. Subvencionirana študentska prehrana je namreč zagotovljena le upravičencem iz 6. člena ZSŠP. Gre za boniteto, zato jo je treba ozko razlagati, njeno racionalno in zakonito uporabo pa stalno preverjati. Iz odločbe o pritožbi nadalje izhaja, da je izvajalec preveril, koliko nepravilnosti je ponudnik že storil v tekočem razpisnem obdobju, in mu je ravno iz tega razloga tudi izrekel izpodbijani ukrep.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 29, 30, 36, 37, 38. ZUP člen 133, 238.
odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - vloga stranke - sprememba zahtevka - pritožbena novota - odpis davčnega dolga v izjemnih primerih
Iz tožničine vloge izhaja, da prosi za odpis davka, v nadaljevanju pa tudi za obročno plačilo ter za ustrezno "pomoč" v zvezi z zadevnim davčnim dolgom. Ne prosi torej zgolj za odpis, temveč tudi za vsakršno drugo ukrepanje, ki bi zmanjšalo ali olajšalo njeno davčno obveznost. To po presoji sodišča pomeni, da prošnja za odlog plačila davčnega dolga, ki jo vsebuje pritožba, ni nova in da zato ne gre za razširitev zahtevka, temveč bi se bil že davčni organ prve stopnje dolžan izreči tudi o odlogu oziroma obročnem plačilu, oziroma vsaj pozvati tožnico, da se o svojem zahtevku določno izjavi.
Pri ponovnem odločanju se je pristojni organ, z oziroma na možnost odpisa ali delnega odpisa v izjemnih primerih, dolžan opredeliti tudi do tistih tožničinih navedb, ki se nanašajo na njeno zdravstveno stanje oziroma invalidnost.
razlastitev - pogoji za razlastitev - obstoječa javna cesta - odškodnina za razlaščeno nepremičnino
Ob ugotovitvi, da je na zemljišču že zgrajena cesta, po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnice, je prvostopni organ imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B, ter ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke Republike Slovenije za razlastitev zgoraj navedenega zemljišča.
Odškodnina, za katero sta se sporazumeli razlastitvena upravičenka in tožnica na ustni obravnavi pred organom, obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z razlastitvijo.
ZUP člen 214. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2007 - 2013 člen 14. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 218.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisna merila - načelo enakosti - industrijska raziskava - eksperimentalni razvoj - za odločanje pristojen organ
Izpodbijani sklep je bil izdan v okviru pogojev javnega razpisa. Ne glede na vsebino ocenjevalnega lista in strokovno mnenje vodje pravne službe je odločitev sprejeta in sklep izdan s strani za to pristojnega organa.
Prvostopenjski davčni organ je presodil prav vse tožnikove pripombe. Ne drži, da je organ od tožnika zahteval, da zatrjevana dejstva dokaže s stopnjo gotovosti. Dovolj bi bila stopnja prepričanja, ki pa je tožnik s svojimi navedbami in predloženimi dokazi ni izkazal. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da tožniku ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Ne drži, da načelo proste presoje dokazov v davčnem postopku ne velja. Ni razvidna zatrjevana kršitev načela sorazmernosti iz 6. člena ZDavP-2.
Tožnik ni dokazal, da bi prav on dejansko najel kredit po sklenjeni kreditni pogodbi, kakor tudi ne kreditnega razmerja med banko in družbo A. d.o.o. ter posojilnega razmerja med sabo in omenjeno družbo.
Davčni organ je utemeljeno zaključil, da zgolj s predloženo izjavo tožnik ni uspel dokazati, da mu je bilo posojilo dejansko vrnjeno ter je posledično dano posojilo C.C. utemeljeno zajel med uporabo sredstev pri izračunu davčne osnove. Utemeljeno je ugotovil, da tožnik ni z verodostojnimi knjigovodskimi listinami, ki spremljajo posojilno razmerje, dokazal danih posojil družbi in njihovega vračila, pa tudi ne vračila posojila, ki ga je dal C.C. ter da zato ni mogoče upoštevati njegovih navedb, da je iz tega denarja plačeval leasing obroke. S pogodbo o sefu, sklenjeno pred obdobjem inšpiciranja, ni izkazal, da razpolaga z vsebino sefa tudi v nadzorovanem obdobju. Isto velja za predloženi dogovor oziroma prodajno pogodbo za stanovanje, ki je bila sklenjena pred inšpiciranim obdobjem. Tožnik ni dokazal, da je v obdobju nadzora razpolagal s prihranki svoje matere in tudi ne s prihranki materinega prijatelja.
ZUJIK člen 100, 119, 120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11 – 15.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - izbor kulturnih projektov na področju manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev - neenakopravno obravnavanje - diskriminacija - točkovanje - obrazložitev odločbe
Tožbeni očitek neenakopravnega obravnavanja prijavljenega projekta tožeče stranke oziroma očitek diskriminacije ni z ničemer utemeljen. Tožeča stranka namreč v tožbi ne navaja nobenih dejstev, ki bi opravičevale takšno domnevo. Iz tožbe in pripravljalne vloge kot tudi iz predloženih upravnih spisov je v odnosu na druge prijavljene projekte in njihovo (ne)enako obravnavanje razvidno le, da projekt tožeče stranke ni bil ocenjen z zadostnim številom točk in da mu zato niso bila dodeljena zaprošena sredstva. Iz nobene konkretne okoliščine pa ne sledi, da bi strokovna komisija (pri ocenjevanju projekta) ali pristojni organ (pri odločanju) ravnala pristransko, oziroma da bi tožečo stranko obravnavala drugače kot druge prijavitelje. Zgolj okoliščina, da so drugi prijavitelji bili bolje ocenjeni in da so zato uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadošča.
Tožbeni ugovor, da izpodbijana odločitev ni obrazložena oziroma da obrazložitev ni zadostna, ne vzdrži presoje. Enako velja za tožbene ugovore, ki se nanašajo na razloge za oceno. Iz obrazložitve namreč dovolj jasno sledi, kakšno je število doseženih točk po posameznih kriterijih in razlogi za takšno oceno. V tej zvezi sodišče poudarja še, da se vsaka vloga oziroma vsak projekt v razpisnem postopku obravnava individualno in da zato v tem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na druge prijavljene projekte. Ker gre pri točkovanju za strokovno oceno, se sodišče, razen iz posebej utemeljenih razlogov, v število doseženih točk ne spušča. Da bi šlo v konkretnem primeru za takšne, posebej utemeljene razloge oziroma za očitno napačno število dodeljenih točk po posameznih razpisnih kriterijih, iz tožbenih navedb ni razvidno. V čem bi bili razpisni kriteriji zakonsko sporni, kot se to v zvezi s točkovanjem položaja društva v javnem interesu zatrjuje v tožbi, pa sodišče tudi ne vidi.