Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 2, 7, 13. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 1, 20, 21, 24, 25, 33, 33/1, 33/2. Pravilnik o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev člen 2. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 28, 30, 49 - 69.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - površina gerk-a - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu - zavrnitev zahtevka
Glede vodenja zapisnika je treba izhajati iz dejanja, ki ga zapisnik izkazuje, to pa je kontrola (skladnosti prijavljenih površin in rastlin s stanjem na kraju samem oziroma kontrola živali) in njene izvedbe. Če se kontrola izvaja s posebno tehnično metodo, se to temu ustrezno zapisuje; pri merjenju površin iz ortofotov z vnašanjem grafičnih in numeričnih podatkov v računalniške aplikacije. Z zapisanim se nosilec kmetijskega gospodarstva seznani ustno, predvsem pa s pregledom zapisnika in je s tem zadoščeno standardu transparentnosti sestave zapisnika.
Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da 29,29 ha prijavljene površine predstavlja neupravičeno površino oziroma 29,28 ha površino z drugačno vrsto rabe, kot je bila prijavljena. Ker ugotovljene nepravilnosti predstavljajo več kot 20% ugotovljenih površin, je odločitev o zavrnitvi zahtevka v celoti utemeljena.
ZUP (1986) člen 13, 13/2, 14. ZUP člen 7, 135, 135/1, 138, 146. ZDen člen 13.
denacionalizacija - zasebno gospodarsko podjetje - umik zahteve - upravičenec do denacionalizacije
Postopek denacionalizacije podržavljenega zasebnega gospodarskega podjetja bi prvostopenjski organ mogel ustaviti le na podlagi izjave vlagateljev o (delnem) umiku zahteve. Če izrecne izjave vlagateljev o umiku zahteve za denacionalizacijo podržavljenega podjetja ni bilo, bi tako organ zahtevo moral reševati, dokler ne bi o njej odločil v celoti.
Prvostopenjski organ bi moral ob pravilnem materialnem (138. člen ZUP) in procesnem vodenju postopka (146. člen ZUP) omogočiti vlagateljem zahteve za denacionalizacijo, da uveljavljajo in zavarujejo svoje pravice z meritornim reševanjem zahteve za denacionalizacijo zasebnega gospodarskega podjetja nadaljevati ter ga zaključiti. Le na ta način bi ustrezno varoval pravice vlagateljev zahteve za denacionalizacijo, k čemur ga zavezuje temeljno načelo upravnega postopka iz 14. člena ZUP/86 oziroma 7. člena ZUP. Ker tako ni ravnal, je organ kršil pravila postopka, kršitve pa so bistvene, saj so mogle vplivati na odločitev v zadevi.
Drugostopenjski organ se je v odločbi z dne 25. 2. 2010 že opredelil do zaključka prvostopenjskega organa v odločbi z dne 21. 10. 2009, da so ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen izkazane, da je pravilen. Kar pomeni, da bi v ponovnem postopku predvsem morebitna nova dejstva ali okoliščine lahko vplivale na drugačen zaključek glede obstoja ovir za vrnitev nepremičnin v naravi.
ZDen z določbo prvega odstavka 38. člena omogoča, da se podržavljeno podjetje lahko vrne tudi na način, da se v last in posest oziroma z vzpostavitvijo lastninske pravice upravičencu vrne nepremičnina pravne osebe, ki je naslednica sredstev oziroma premoženja podržavljenega podjetja; pri tem je treba upoštevati določbe ZDen, ki se nanašajo na vračanje nepremičnin, kar pomeni, da je treba upoštevati določbe ZDen o ovirah za vračanje nepremičnin v naravi.
Nepremičnine niso bile podržavljene zasebnemu gospodarskemu podjetju, pač pa je bilo zasebno gospodarsko podjetje, vključeno z nepremičninami, podržavljeno lastniku podjetja; upravičenca za uveljavljanje denacionalizacije pa v tem primeru določa 13. člen ZDen.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - obnova postopka - za odločanje pristojen organ organ
Senat univerze ni bil pristojen za odločanje o tožnikovem predlogu za obnovo postopka, saj je v zadevi meritorno odločil senat članice univerze, v postopku pred katerim naj bi nastal zatrjevani obnovitveni razlog.
javni razpis - program razvoja podeželja - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Prvostopenjski in drugostopenjski organ sta pravilno presodila, da tudi po pozivu na odpravo pomanjkljivosti tožnica ni predložila kot obvezne priloge (takih) popisov del s projektantskim predračunom oziroma predračunov za načrtovano naložbo, da bi zadostila pogojem javnega razpisa, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je njeno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Obnova in razvoj vasi, zavrgel.
komasacija - razlika med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč - odškodnina - zamudne obresti
Izračunani denarni znesek odškodnine, ki je enak tržni vrednosti, se valorizira z indeksom življenjskih potrebščin na dan izplačila, zaradi izvršljivosti odločbe pa mora izrek odločbe vsebovati tudi rok in kot posledico zamude pri izplačilu, zamudne obresti. Izrek v ponovnem postopku izdane drugostopenjske odločbe ne vsebuje tudi odločitve o zamudnih obresti, na kar v tožbi opozarja tožnik, toda zato odločba ni nezakonita. Pravni naslov zamudnih obresti je zakon. Tudi če obveznost plačila zamudnih obresti v izreku odločbe ni izrecno navedena, to ne pomeni, da tožnik v primeru zamude plačila nima pravice do zamudnih obresti oziroma da te pravice ne bi mogel uveljavljati. Ob odločitvi, da se odškodnina valorizira, se zato tožnik ne more sklicevati na zamudo zato, ker odškodnina ni bila plačana v roku 8 dni po prejemu odločbe o novi razdelitvi.
ZUP člen 251, 251/3. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 21b, 21b-3.
invalidi - financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - pritožbeni postopek - odločanje o pritožbi - odprava odločbe
Pritožbeni organ, ki je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponoven postopek, bi moral odločitev prvostopnega organa odpraviti.
ZDDPO-2 člen 11, 29. ZDavP-2 člen 75a. ZUP člen 14.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - zaračunane storitve - davčni postopek - prekinitev postopka - sklep o nadaljevanju postopka - načelo ekonomičnosti postopka
Davčni organ je v postopku ugotovil, da iz obravnavanih računov, ki ju je prejel tožnik, ne more razbrati, katere storitve so bile dejansko opravljene ter kdo jih je opravil, kdaj in v kakšnem obsegu. Tudi po tem, ko je bil izpeljan podroben ugotovitveni postopek in v njem pridobljeni številni podatki in informacije, tožnik ni uspel izkazati, da bi zaračunane storitve opravili družbi - izdajateljici računov. Zato tožniku, ob upoštevanju SRS ter v skladu z 11. členom v zvezi z 29. členom ZDDPO-2, odhodki po teh računih utemeljeno niso bili priznani kot davčno priznani odhodki.
V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ izdal sklep o prekinitvi postopka do prejema dodatnih podatkov. Med strankama je sporno, ali bi moral po tem, ko je razlog za prekinitev prenehal, glede nadaljevanja postopka izdati poseben (pisni) sklep. Prvostopenjski organ je namreč telefonsko obvestil tožnika kot davčnega zavezanca, da se bo postopek nadaljeval. Po presoji sodišča v tem primeru, tudi zaradi upoštevanja načela ekonomičnosti, opustitev izdaje posebnega sklepa o nadaljevanju postopka ne more predstavljati kršitve postopka, zaradi katere bi bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti. Tožnik zaradi neizdaje tovrstnega posebnega sklepa v postopku ni bil v ničemer prikrajšan, česar tudi ne zatrjuje.
ZBPP člen 20 20/1, 20/5, 32, 32/1, 32/2, 32/3, 32/4. Pravilnik o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči člen 2, 2/1, 4, 4/1, 4/2. ZUP člen 67, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Ker je bila tožničina prošnja nepopolna, jo je organ za BPP pravilno pozval, da pomanjkljivosti odpravi in ji določil rok za odpravo le-teh. Kljub pozivu k dopolnitvi tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju pod kazensko odgovornostjo glede resničnosti podatkov na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP in je predpisan s Pravilnikom o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je organ za BPP pravilno in zakonito tožničino vlogo za dodelitev BPP zavrgel.
ZUP člen 4, 214. ZUJIK člen 100, 119. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 12, 13, 14. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
Glede vsebine odločbe, ki se izda v postopku javnega razpisa, v ZUJIK ni posebnih določb. Posebnih določb o vsebini odločbe tudi Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov ne vsebuje, zato se v tem pogledu uporabijo določbe ZUP, le-te pa se uporabijo smiselno, kar pomeni, da se jih uporabi tako, kot to narekuje vrsta postopka, v konkretnem primeru javnega (projektnega) razpisa. Izpodbijana odločba ima zadostno obrazložitev. Iz odločbe je namreč jasno razvidno število točk, ki jih je projekt tožeče stranke dosegel po posameznih razpisnih merilih, in s tem strokovna ocena projekta, ki jo je opravila strokovna komisija (po posameznih članih) in ki je obvezen element končnega predloga komisije iz 14. člena Pravilnika. Obrazloženo je po katerih merilih je bil projekt ocenjen z večjim oziroma manjšim številom točk ter kaj to pomeni glede na najvišje možno število doseženih točk po posameznem merilu.
Sodišče v ustreznost meril iz razpisa in posledično v enako obravnavanje vseh prijaviteljev ne dvomi. Tožbene navedbe so v tem delu povsem splošne in neargumentirane. Nasprotno so merila iz javnega razpisa jasno razvidna ter še dodatno obrazložena v navodilih, ki so bila del razpisne dokumentacije in kot takšna dostopna vsem prijaviteljem. Zato ni videti razloga, iz katerega meril ne bi bilo mogoče uporabiti ali bi ne bila možna presoja projektov na njihovi podlagi, kot se očita v tožbi.
Za predlagano razveljavitev javnega razpisa oziroma izida javnega razpisa v ZUS-1 ni pravne podlage. V upravnem sporu se odloča o zakonitosti posamičnih upravnih aktov, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. V primeru javnega razpisa ne gre za posamični upravni akt niti ni z zakonom opredeljen kot predmet upravnega spora. Zato je sodišče tožbeni predlog v tem delu kot nedopusten zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - oblika brezplačne pravne pomoči - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja v zakonu ni pravne podlage.
brezplačna pravna pomoč - vložitev vloge pri nepristojnem organu - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Ker zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč v upravnem postopku pritožba ni predvidena, predvideno pa je sodno varstvo v upravnem sporu, je organ „ugovor“ zoper izdano odločbo o zavrnitvi zahteve za brezplačno pravno pomoč pravilno obravnaval kot nepopolno vlogo v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP.
ZBPP člen 13, 14, 36, 36/4, 43. ZSV člen 23. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - neutemeljeno odobrena nujna brezplačna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnin - postopek za delitev stvari v solastnini
Tožnici je bila dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč na način iz 36. člena ZBPP, torej ne glede na določbe zakona o pogojih za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ti se preverijo naknadno in se, če dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bila utemeljena, uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Ne gre torej za položaj iz prvega odstavka 43. člena ZBPP, v katerem je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov. Razlogi za opustitev navedbe podatkov o premoženju v solasti tožnice so zato pravno nerelevantni.
Že vrednost solastnega deleža tožnice na nepremičnini presega premoženjski cenzus 13.608 EUR za dodelitev brezplačne pravne pomoči (60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka 226,80 EUR) iz 23. člena ZSV, ki je veljal v času dodelitve brezplačne pravne pomoči. Uporaba (višjega) cenzusa v času izdaje izpodbijane odločbe zato ne narekuje njene odprave.
Za stališče, da se premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, ne upošteva kot premoženje stranke, v določbah ZSV (pa tudi v ZSVarPre) ni podlage. Pravice solastnikov na solastnem premoženju določa zakon, sodni nepravdni postopek zaradi razdružitve solastnine pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - načelo pravičnosti in morale - kazenski postopek
Ugovor nepravilne uporabe 24. člena ZBPP ni utemeljen. V kazenskih zadevah pravičnost iz 24. člena ZBPP terja vzpostavitev enakosti orožij kot bistveni element pravice do poštenega sojenja. Pri tem je potrebno upoštevati obdolženčevo osebnost, težo kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo enakost orožij v postopku, glede na obdolženčevo izobrazbo, komunikacijske in druge sposobnosti in izkušnje, zagotovljena le, če bo obdolžencu zagotovljena strokovna obramba z zagovornikom.
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 člen 14. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 218. Javni razpis za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih poglavje 3.2, 4.1, 5.1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih - pogoji za kandidiranje - namen in predmet javnega razpisa - zavrnitev vloge
Postopek javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev je poseben postopek, v katerem je ključno, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Vsem prijaviteljem se mora namreč zagotoviti pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo na javnem razpisu in se potegujejo za dodelitev (dela) razpoložljivih sredstev. Sama prijava na razpis seveda še ne pomeni, da bo prijavitelj s svojo vlogo tudi uspel in sredstva pridobil. Na strani prijavitelja je, da izpolnjevanje zahtevanih pogojev utemelji skladno z razpisno dokumentacijo.
Ker iz vloge tožnika, s katero je kandidiral na javnem razpisu, (nesporno) izhaja, da stroški za predvidene aktivnosti presegajo 400.000,00 EUR, je pravilna ugotovitev, da glede na vsebino in določila javnega razpisa vloga ni skladna z namenom in predmetom javnega razpisa. Zato tožnikove vloge ni bilo mogoče obravnavati in ocenjevati, kar nadalje pomeni, da so vse navedbe v zvezi z usklajevanjem finančne konstrukcije in dinamiko financiranja glede na v razpisu določene standardne stroške in oceno realnosti izvedbe irelevantne.
ZBPP člen 12, 12/1, 13, 13/1, 14. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Organ za BPP je v skladu z določbo 27. člena ZSVarPre pravilno upošteval premoženjski cenzus za dodelitev BPP 13.780,00 EUR na družino in ne, kot zmotno meni tožnik, na posameznega družinskega člana.
Premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, se kot premoženje stranke upošteva. Pravice solastnikov na solastnem premoženju izhajajo iz določb SPZ, sodni nepravdni postopek (zaradi razdružitve solastnine) pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.
ZBPP člen 32, 34, 36, 36/4, 43, 43/2, 43/3. ZUP člen 66, 67.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - poziv k dopolnitvi vloge - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Izdana odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne pomeni, da je bila prošnja utemeljena, ker je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena kot nujna, kar pa ne zahteva predhodno, temveč naknadno preverjanje pogojev upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ker tožnik prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v danem roku ni dopolnil, je organ za brezplačno pravno pomoč imel podlago za postopanje po četrtem odstavku 36. člena ZBPP in na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP za naložitev vrnitve prejete pravne pomoči.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev poglavje IV. ZKme-1 člen 4, 4/1.
Program razvoja podeželja - posodabljanje kmetijskih gospodarstev - dodelitev nepovratnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - lastna delovna sila na kmetiji - član kmetijskega gospodarstva - vpis v register kmetijskih gospodarstev
V razpisnih pogojih je jasno opredeljeno, da se pri opredelitvi lastne delovne sile na kmetiji upošteva samo tiste osebe, ki so člani kmetije, pri tem pa je bilo v razpisu posebej navedeno, da morajo biti člani enega ali več gospodinjstev, ki so prijavljena v okviru te kmetije in so vpisani v registru kmetijskih gospodarstev. Ker tožnikova vloga tega pogoja ni izpolnjevala, je bila pravilno zavrnjena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - obrazložitev odločbe
Organ za BPP svoje odločitve o zavrženju tožnikove prošnje z dne 16. 6. 2010 v delu, ki se nanaša na njegovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje zaradi vložitve obtožnega predloga zoper občino, ni obrazložil. Ni namreč navedel upravne zadeve, v kateri se o isti stvari že vodi postopek za dodelitev BPP oziroma je bilo o njej že pravnomočno odločeno, kot določa 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP kot pogoj za zavrženje zahteve oziroma vloge stranke.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del
Ker gre za skupno nadomestilo, po stališču upravnega organa, ki mu sodišče pritrjuje, pravico do tega nadomestila lahko upravljajo le vsi upravičenci skupaj. Opisana narava pravice pa se odraža v kolektivni organizaciji, preko katere upravičenci morajo (gre za obvezno kolektivno upravljanje po 3. točki 147. člena ZASP) to pravico upravljati. S to pravico lahko kolektivno upravlja le tista kolektivna organizacija, v katero so ustrezno vključene vse kategorije upravičencev.
Za opredelitev materialne podlage kolektivne organizacije so po drugem odstavku 149. člena ZASP relevantni avtorji, ki pooblastijo kolektivno organizacijo za upravljanje njihovih pravic. Glede na navedeno je upravni organ napravil pravilen zaključek, da tožnikova materialna podlaga ne zagotavlja napovedane učinkovitosti upravljanja pravice, to pa je zakonski razlog za zavrnitev izdaje stalnega dovoljenja.
Ob zakonsko določenem delitvenem ključu na osnovni ravni med vrstami upravičencev so materija statuta vsaj delitvena pravila med avtorji različnih avtorskih del, med različnimi izvajalci ter med filmskimi producenti in proizvajalci fonogramov, da se na ta način zadosti zakonski prepovedi arbitrarnosti.