Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 člen 14. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 218. Javni razpis za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih poglavje 3.2, 4.1, 5.1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih - pogoji za kandidiranje - namen in predmet javnega razpisa - zavrnitev vloge
Postopek javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev je poseben postopek, v katerem je ključno, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Vsem prijaviteljem se mora namreč zagotoviti pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo na javnem razpisu in se potegujejo za dodelitev (dela) razpoložljivih sredstev. Sama prijava na razpis seveda še ne pomeni, da bo prijavitelj s svojo vlogo tudi uspel in sredstva pridobil. Na strani prijavitelja je, da izpolnjevanje zahtevanih pogojev utemelji skladno z razpisno dokumentacijo.
Ker iz vloge tožnika, s katero je kandidiral na javnem razpisu, (nesporno) izhaja, da stroški za predvidene aktivnosti presegajo 400.000,00 EUR, je pravilna ugotovitev, da glede na vsebino in določila javnega razpisa vloga ni skladna z namenom in predmetom javnega razpisa. Zato tožnikove vloge ni bilo mogoče obravnavati in ocenjevati, kar nadalje pomeni, da so vse navedbe v zvezi z usklajevanjem finančne konstrukcije in dinamiko financiranja glede na v razpisu določene standardne stroške in oceno realnosti izvedbe irelevantne.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del
Ker gre za skupno nadomestilo, po stališču upravnega organa, ki mu sodišče pritrjuje, pravico do tega nadomestila lahko upravljajo le vsi upravičenci skupaj. Opisana narava pravice pa se odraža v kolektivni organizaciji, preko katere upravičenci morajo (gre za obvezno kolektivno upravljanje po 3. točki 147. člena ZASP) to pravico upravljati. S to pravico lahko kolektivno upravlja le tista kolektivna organizacija, v katero so ustrezno vključene vse kategorije upravičencev.
Za opredelitev materialne podlage kolektivne organizacije so po drugem odstavku 149. člena ZASP relevantni avtorji, ki pooblastijo kolektivno organizacijo za upravljanje njihovih pravic. Glede na navedeno je upravni organ napravil pravilen zaključek, da tožnikova materialna podlaga ne zagotavlja napovedane učinkovitosti upravljanja pravice, to pa je zakonski razlog za zavrnitev izdaje stalnega dovoljenja.
Ob zakonsko določenem delitvenem ključu na osnovni ravni med vrstami upravičencev so materija statuta vsaj delitvena pravila med avtorji različnih avtorskih del, med različnimi izvajalci ter med filmskimi producenti in proizvajalci fonogramov, da se na ta način zadosti zakonski prepovedi arbitrarnosti.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 člen 14, 24. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 25, 33, 33/2. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 16. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 30. 4. 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in itegriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o nekaterih shemah podpor za kmete člen 30, 50.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevki KOP - pregled na kraju samem - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
Tožnik je uveljavljal plačilo za ukrepa KOP-REJ in KOP-ZVE na površini 138,51 ha. Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da 29,27 ha prijavljene površine predstavlja neupravičeno površino z neustrezno rabo, tako da je ugotovljena površina (tj. površina, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za odobritev pomoči) le 109,24 ha. Preveč prijavljena površina predstavlja 26,79% ugotovljene površine. Tožnik ni dokazal, da bi bile te ugotovitve napačne. Zato je, ker ugotovljene nepravilnosti predstavljajo več kot 20% ugotovljenih površin, odločitev o zavrnitvi zahtevka v celoti utemeljena.
ZBPP člen 13, 14, 36, 36/4, 43. ZSV člen 23. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - neutemeljeno odobrena nujna brezplačna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnin - postopek za delitev stvari v solastnini
Tožnici je bila dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč na način iz 36. člena ZBPP, torej ne glede na določbe zakona o pogojih za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ti se preverijo naknadno in se, če dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bila utemeljena, uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Ne gre torej za položaj iz prvega odstavka 43. člena ZBPP, v katerem je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov. Razlogi za opustitev navedbe podatkov o premoženju v solasti tožnice so zato pravno nerelevantni.
Že vrednost solastnega deleža tožnice na nepremičnini presega premoženjski cenzus 13.608 EUR za dodelitev brezplačne pravne pomoči (60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka 226,80 EUR) iz 23. člena ZSV, ki je veljal v času dodelitve brezplačne pravne pomoči. Uporaba (višjega) cenzusa v času izdaje izpodbijane odločbe zato ne narekuje njene odprave.
Za stališče, da se premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, ne upošteva kot premoženje stranke, v določbah ZSV (pa tudi v ZSVarPre) ni podlage. Pravice solastnikov na solastnem premoženju določa zakon, sodni nepravdni postopek zaradi razdružitve solastnine pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.
javni razpis - program razvoja podeželja - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Prvostopenjski in drugostopenjski organ sta pravilno presodila, da tudi po pozivu na odpravo pomanjkljivosti tožnica ni predložila kot obvezne priloge (takih) popisov del s projektantskim predračunom oziroma predračunov za načrtovano naložbo, da bi zadostila pogojem javnega razpisa, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je njeno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Obnova in razvoj vasi, zavrgel.
inšpekcijska odločba - rok za izpolnitev obveznosti - podaljšanje roka - materialni rok - poseg v pravico stranke - dopustnost upravnega spora
Tožnika sta zahtevala podaljšanje roka, ki je bil določen v izvršilnem naslovu in ga ni mogoče podaljšati. Zato z izpodbijanim sklepom o zavrženju njune vloge ni bilo poseženo v kakšno njuno pravico ali na zakon oprte osebne koristi, saj je o tem bilo odločeno v izvršilnem naslovu (inšpekcijski odločbi).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - oblika brezplačne pravne pomoči - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja v zakonu ni pravne podlage.
komasacija - razlika med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč - odškodnina - zamudne obresti
Izračunani denarni znesek odškodnine, ki je enak tržni vrednosti, se valorizira z indeksom življenjskih potrebščin na dan izplačila, zaradi izvršljivosti odločbe pa mora izrek odločbe vsebovati tudi rok in kot posledico zamude pri izplačilu, zamudne obresti. Izrek v ponovnem postopku izdane drugostopenjske odločbe ne vsebuje tudi odločitve o zamudnih obresti, na kar v tožbi opozarja tožnik, toda zato odločba ni nezakonita. Pravni naslov zamudnih obresti je zakon. Tudi če obveznost plačila zamudnih obresti v izreku odločbe ni izrecno navedena, to ne pomeni, da tožnik v primeru zamude plačila nima pravice do zamudnih obresti oziroma da te pravice ne bi mogel uveljavljati. Ob odločitvi, da se odškodnina valorizira, se zato tožnik ne more sklicevati na zamudo zato, ker odškodnina ni bila plačana v roku 8 dni po prejemu odločbe o novi razdelitvi.
ZUP (1986) člen 13, 13/2, 14. ZUP člen 7, 135, 135/1, 138, 146. ZDen člen 13.
denacionalizacija - zasebno gospodarsko podjetje - umik zahteve - upravičenec do denacionalizacije
Postopek denacionalizacije podržavljenega zasebnega gospodarskega podjetja bi prvostopenjski organ mogel ustaviti le na podlagi izjave vlagateljev o (delnem) umiku zahteve. Če izrecne izjave vlagateljev o umiku zahteve za denacionalizacijo podržavljenega podjetja ni bilo, bi tako organ zahtevo moral reševati, dokler ne bi o njej odločil v celoti.
Prvostopenjski organ bi moral ob pravilnem materialnem (138. člen ZUP) in procesnem vodenju postopka (146. člen ZUP) omogočiti vlagateljem zahteve za denacionalizacijo, da uveljavljajo in zavarujejo svoje pravice z meritornim reševanjem zahteve za denacionalizacijo zasebnega gospodarskega podjetja nadaljevati ter ga zaključiti. Le na ta način bi ustrezno varoval pravice vlagateljev zahteve za denacionalizacijo, k čemur ga zavezuje temeljno načelo upravnega postopka iz 14. člena ZUP/86 oziroma 7. člena ZUP. Ker tako ni ravnal, je organ kršil pravila postopka, kršitve pa so bistvene, saj so mogle vplivati na odločitev v zadevi.
Drugostopenjski organ se je v odločbi z dne 25. 2. 2010 že opredelil do zaključka prvostopenjskega organa v odločbi z dne 21. 10. 2009, da so ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen izkazane, da je pravilen. Kar pomeni, da bi v ponovnem postopku predvsem morebitna nova dejstva ali okoliščine lahko vplivale na drugačen zaključek glede obstoja ovir za vrnitev nepremičnin v naravi.
ZDen z določbo prvega odstavka 38. člena omogoča, da se podržavljeno podjetje lahko vrne tudi na način, da se v last in posest oziroma z vzpostavitvijo lastninske pravice upravičencu vrne nepremičnina pravne osebe, ki je naslednica sredstev oziroma premoženja podržavljenega podjetja; pri tem je treba upoštevati določbe ZDen, ki se nanašajo na vračanje nepremičnin, kar pomeni, da je treba upoštevati določbe ZDen o ovirah za vračanje nepremičnin v naravi.
Nepremičnine niso bile podržavljene zasebnemu gospodarskemu podjetju, pač pa je bilo zasebno gospodarsko podjetje, vključeno z nepremičninami, podržavljeno lastniku podjetja; upravičenca za uveljavljanje denacionalizacije pa v tem primeru določa 13. člen ZDen.
ZBPP člen 20 20/1, 20/5, 32, 32/1, 32/2, 32/3, 32/4. Pravilnik o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči člen 2, 2/1, 4, 4/1, 4/2. ZUP člen 67, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - rok za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje vloge
Ker je bila tožničina prošnja nepopolna, jo je organ za BPP pravilno pozval, da pomanjkljivosti odpravi in ji določil rok za odpravo le-teh. Kljub pozivu k dopolnitvi tožnica pristojnemu organu za BPP ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju pod kazensko odgovornostjo glede resničnosti podatkov na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP in je predpisan s Pravilnikom o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je organ za BPP pravilno in zakonito tožničino vlogo za dodelitev BPP zavrgel.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2009 do 2013 člen 9, 24. Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju člen 3, 6, 6/3. Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 2009 člen 6, 6/2, 14, 14/1, 20, 21, 25.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zahtevek OMD - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
Za uveljavljani ukrep za leto 2009 so se upoštevali podatki o GERK-ih na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge in je drugostopenjski organ tožniku pravilno pojasnil, da spremembe GERK-ov, izvedene v letu 2010, na postopke uveljavljanja neposrednih plačil za leto 2009 nimajo vpliva. Na relevantni datum vpisani podatki so se morali ujemati s stanjem v naravi. Ker ugotovljene nepravilnosti predstavljajo več kot 20% ugotovljenih površin, tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka v celoti utemeljena.
Drugostopenjski organ je tožniku pravilno pojasnil, da zgolj paša še ne pomeni, da je zemljišče s tem dobilo tisto kvaliteto, da se uvršča v kmetijsko površino z vrsto rabe, opredeljeno s Šifrantom in opisom vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova kazenskega postopka
Verjetnost, da bi tožnik uspel z zahtevo za obnovo kazenskega postopka, je manjša, kot pa verjetnost, da ne bi uspel. Zato je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - načelo pravičnosti in morale - kazenski postopek
Ugovor nepravilne uporabe 24. člena ZBPP ni utemeljen. V kazenskih zadevah pravičnost iz 24. člena ZBPP terja vzpostavitev enakosti orožij kot bistveni element pravice do poštenega sojenja. Pri tem je potrebno upoštevati obdolženčevo osebnost, težo kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo enakost orožij v postopku, glede na obdolženčevo izobrazbo, komunikacijske in druge sposobnosti in izkušnje, zagotovljena le, če bo obdolžencu zagotovljena strokovna obramba z zagovornikom.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - obnova postopka - za odločanje pristojen organ organ
Senat univerze ni bil pristojen za odločanje o tožnikovem predlogu za obnovo postopka, saj je v zadevi meritorno odločil senat članice univerze, v postopku pred katerim naj bi nastal zatrjevani obnovitveni razlog.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev poglavje IV. ZKme-1 člen 4, 4/1.
Program razvoja podeželja - posodabljanje kmetijskih gospodarstev - dodelitev nepovratnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - lastna delovna sila na kmetiji - član kmetijskega gospodarstva - vpis v register kmetijskih gospodarstev
V razpisnih pogojih je jasno opredeljeno, da se pri opredelitvi lastne delovne sile na kmetiji upošteva samo tiste osebe, ki so člani kmetije, pri tem pa je bilo v razpisu posebej navedeno, da morajo biti člani enega ali več gospodinjstev, ki so prijavljena v okviru te kmetije in so vpisani v registru kmetijskih gospodarstev. Ker tožnikova vloga tega pogoja ni izpolnjevala, je bila pravilno zavrnjena.
ZDDPO-2 člen 11, 29. ZDavP-2 člen 75a. ZUP člen 14.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - zaračunane storitve - davčni postopek - prekinitev postopka - sklep o nadaljevanju postopka - načelo ekonomičnosti postopka
Davčni organ je v postopku ugotovil, da iz obravnavanih računov, ki ju je prejel tožnik, ne more razbrati, katere storitve so bile dejansko opravljene ter kdo jih je opravil, kdaj in v kakšnem obsegu. Tudi po tem, ko je bil izpeljan podroben ugotovitveni postopek in v njem pridobljeni številni podatki in informacije, tožnik ni uspel izkazati, da bi zaračunane storitve opravili družbi - izdajateljici računov. Zato tožniku, ob upoštevanju SRS ter v skladu z 11. členom v zvezi z 29. členom ZDDPO-2, odhodki po teh računih utemeljeno niso bili priznani kot davčno priznani odhodki.
V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ izdal sklep o prekinitvi postopka do prejema dodatnih podatkov. Med strankama je sporno, ali bi moral po tem, ko je razlog za prekinitev prenehal, glede nadaljevanja postopka izdati poseben (pisni) sklep. Prvostopenjski organ je namreč telefonsko obvestil tožnika kot davčnega zavezanca, da se bo postopek nadaljeval. Po presoji sodišča v tem primeru, tudi zaradi upoštevanja načela ekonomičnosti, opustitev izdaje posebnega sklepa o nadaljevanju postopka ne more predstavljati kršitve postopka, zaradi katere bi bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti. Tožnik zaradi neizdaje tovrstnega posebnega sklepa v postopku ni bil v ničemer prikrajšan, česar tudi ne zatrjuje.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - izvršba - izvršba s prisilitvijo
Iz določbe drugega odstavka 290. čelna ZUP ne izhaja, da bi moral prvostopenjski organ pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe seznaniti stranke z ugotovitvami, ki lahko v posledici privedejo do izdaje takšnega sklepa (npr.: z zapisnikom o pregledu), zlasti ker gre za izvršitev inšpekcijskega ukrepa (odstranitev odpadkov), ki ga je že po naravi stvari (gre za ukrep, izrečen po uradni dolžnosti) treba izvršiti hitro oziroma brez nepotrebnega odlašanja.
ZBPP člen 12, 12/1, 13, 13/1, 14. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Organ za BPP je v skladu z določbo 27. člena ZSVarPre pravilno upošteval premoženjski cenzus za dodelitev BPP 13.780,00 EUR na družino in ne, kot zmotno meni tožnik, na posameznega družinskega člana.
Premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, se kot premoženje stranke upošteva. Pravice solastnikov na solastnem premoženju izhajajo iz določb SPZ, sodni nepravdni postopek (zaradi razdružitve solastnine) pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.
tožba v upravnem sporu - sklep o izločitvi uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica s tožbo izpodbija sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe, kar pomeni, da ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1 in ga zato ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.