ZUP člen 4, 214. ZUJIK člen 100, 119. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 12, 13, 14. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
Glede vsebine odločbe, ki se izda v postopku javnega razpisa, v ZUJIK ni posebnih določb. Posebnih določb o vsebini odločbe tudi Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov ne vsebuje, zato se v tem pogledu uporabijo določbe ZUP, le-te pa se uporabijo smiselno, kar pomeni, da se jih uporabi tako, kot to narekuje vrsta postopka, v konkretnem primeru javnega (projektnega) razpisa. Izpodbijana odločba ima zadostno obrazložitev. Iz odločbe je namreč jasno razvidno število točk, ki jih je projekt tožeče stranke dosegel po posameznih razpisnih merilih, in s tem strokovna ocena projekta, ki jo je opravila strokovna komisija (po posameznih članih) in ki je obvezen element končnega predloga komisije iz 14. člena Pravilnika. Obrazloženo je po katerih merilih je bil projekt ocenjen z večjim oziroma manjšim številom točk ter kaj to pomeni glede na najvišje možno število doseženih točk po posameznem merilu.
Sodišče v ustreznost meril iz razpisa in posledično v enako obravnavanje vseh prijaviteljev ne dvomi. Tožbene navedbe so v tem delu povsem splošne in neargumentirane. Nasprotno so merila iz javnega razpisa jasno razvidna ter še dodatno obrazložena v navodilih, ki so bila del razpisne dokumentacije in kot takšna dostopna vsem prijaviteljem. Zato ni videti razloga, iz katerega meril ne bi bilo mogoče uporabiti ali bi ne bila možna presoja projektov na njihovi podlagi, kot se očita v tožbi.
Za predlagano razveljavitev javnega razpisa oziroma izida javnega razpisa v ZUS-1 ni pravne podlage. V upravnem sporu se odloča o zakonitosti posamičnih upravnih aktov, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. V primeru javnega razpisa ne gre za posamični upravni akt niti ni z zakonom opredeljen kot predmet upravnega spora. Zato je sodišče tožbeni predlog v tem delu kot nedopusten zavrglo.
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 člen 14. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 218. Javni razpis za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih poglavje 3.2, 4.1, 5.1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih - pogoji za kandidiranje - namen in predmet javnega razpisa - zavrnitev vloge
Postopek javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev je poseben postopek, v katerem je ključno, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Vsem prijaviteljem se mora namreč zagotoviti pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo na javnem razpisu in se potegujejo za dodelitev (dela) razpoložljivih sredstev. Sama prijava na razpis seveda še ne pomeni, da bo prijavitelj s svojo vlogo tudi uspel in sredstva pridobil. Na strani prijavitelja je, da izpolnjevanje zahtevanih pogojev utemelji skladno z razpisno dokumentacijo.
Ker iz vloge tožnika, s katero je kandidiral na javnem razpisu, (nesporno) izhaja, da stroški za predvidene aktivnosti presegajo 400.000,00 EUR, je pravilna ugotovitev, da glede na vsebino in določila javnega razpisa vloga ni skladna z namenom in predmetom javnega razpisa. Zato tožnikove vloge ni bilo mogoče obravnavati in ocenjevati, kar nadalje pomeni, da so vse navedbe v zvezi z usklajevanjem finančne konstrukcije in dinamiko financiranja glede na v razpisu določene standardne stroške in oceno realnosti izvedbe irelevantne.
ZBPP člen 12, 12/1, 13, 13/1, 14. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Organ za BPP je v skladu z določbo 27. člena ZSVarPre pravilno upošteval premoženjski cenzus za dodelitev BPP 13.780,00 EUR na družino in ne, kot zmotno meni tožnik, na posameznega družinskega člana.
Premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, se kot premoženje stranke upošteva. Pravice solastnikov na solastnem premoženju izhajajo iz določb SPZ, sodni nepravdni postopek (zaradi razdružitve solastnine) pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2009 do 2013 člen 9, 24. Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju člen 3, 6, 6/3. Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 2009 člen 6, 6/2, 14, 14/1, 20, 21, 25.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zahtevek OMD - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
Za uveljavljani ukrep za leto 2009 so se upoštevali podatki o GERK-ih na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge in je drugostopenjski organ tožniku pravilno pojasnil, da spremembe GERK-ov, izvedene v letu 2010, na postopke uveljavljanja neposrednih plačil za leto 2009 nimajo vpliva. Na relevantni datum vpisani podatki so se morali ujemati s stanjem v naravi. Ker ugotovljene nepravilnosti predstavljajo več kot 20% ugotovljenih površin, tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka v celoti utemeljena.
Drugostopenjski organ je tožniku pravilno pojasnil, da zgolj paša še ne pomeni, da je zemljišče s tem dobilo tisto kvaliteto, da se uvršča v kmetijsko površino z vrsto rabe, opredeljeno s Šifrantom in opisom vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.
komasacija - razlika med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč - odškodnina - zamudne obresti
Izračunani denarni znesek odškodnine, ki je enak tržni vrednosti, se valorizira z indeksom življenjskih potrebščin na dan izplačila, zaradi izvršljivosti odločbe pa mora izrek odločbe vsebovati tudi rok in kot posledico zamude pri izplačilu, zamudne obresti. Izrek v ponovnem postopku izdane drugostopenjske odločbe ne vsebuje tudi odločitve o zamudnih obresti, na kar v tožbi opozarja tožnik, toda zato odločba ni nezakonita. Pravni naslov zamudnih obresti je zakon. Tudi če obveznost plačila zamudnih obresti v izreku odločbe ni izrecno navedena, to ne pomeni, da tožnik v primeru zamude plačila nima pravice do zamudnih obresti oziroma da te pravice ne bi mogel uveljavljati. Ob odločitvi, da se odškodnina valorizira, se zato tožnik ne more sklicevati na zamudo zato, ker odškodnina ni bila plačana v roku 8 dni po prejemu odločbe o novi razdelitvi.
ZUP člen 251, 251/3. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 21b, 21b-3.
invalidi - financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - pritožbeni postopek - odločanje o pritožbi - odprava odločbe
Pritožbeni organ, ki je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponoven postopek, bi moral odločitev prvostopnega organa odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - načelo pravičnosti in morale - kazenski postopek
Ugovor nepravilne uporabe 24. člena ZBPP ni utemeljen. V kazenskih zadevah pravičnost iz 24. člena ZBPP terja vzpostavitev enakosti orožij kot bistveni element pravice do poštenega sojenja. Pri tem je potrebno upoštevati obdolženčevo osebnost, težo kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo enakost orožij v postopku, glede na obdolženčevo izobrazbo, komunikacijske in druge sposobnosti in izkušnje, zagotovljena le, če bo obdolžencu zagotovljena strokovna obramba z zagovornikom.
ZBPP člen 13, 14, 36, 36/4, 43. ZSV člen 23. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - neutemeljeno odobrena nujna brezplačna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnin - postopek za delitev stvari v solastnini
Tožnici je bila dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč na način iz 36. člena ZBPP, torej ne glede na določbe zakona o pogojih za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ti se preverijo naknadno in se, če dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bila utemeljena, uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Ne gre torej za položaj iz prvega odstavka 43. člena ZBPP, v katerem je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov. Razlogi za opustitev navedbe podatkov o premoženju v solasti tožnice so zato pravno nerelevantni.
Že vrednost solastnega deleža tožnice na nepremičnini presega premoženjski cenzus 13.608 EUR za dodelitev brezplačne pravne pomoči (60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka 226,80 EUR) iz 23. člena ZSV, ki je veljal v času dodelitve brezplačne pravne pomoči. Uporaba (višjega) cenzusa v času izdaje izpodbijane odločbe zato ne narekuje njene odprave.
Za stališče, da se premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, ne upošteva kot premoženje stranke, v določbah ZSV (pa tudi v ZSVarPre) ni podlage. Pravice solastnikov na solastnem premoženju določa zakon, sodni nepravdni postopek zaradi razdružitve solastnine pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev poglavje IV. ZKme-1 člen 4, 4/1.
Program razvoja podeželja - posodabljanje kmetijskih gospodarstev - dodelitev nepovratnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - lastna delovna sila na kmetiji - član kmetijskega gospodarstva - vpis v register kmetijskih gospodarstev
V razpisnih pogojih je jasno opredeljeno, da se pri opredelitvi lastne delovne sile na kmetiji upošteva samo tiste osebe, ki so člani kmetije, pri tem pa je bilo v razpisu posebej navedeno, da morajo biti člani enega ali več gospodinjstev, ki so prijavljena v okviru te kmetije in so vpisani v registru kmetijskih gospodarstev. Ker tožnikova vloga tega pogoja ni izpolnjevala, je bila pravilno zavrnjena.
tožba v upravnem sporu - sklep o izločitvi uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica s tožbo izpodbija sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe, kar pomeni, da ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1 in ga zato ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
javni razpis - program razvoja podeželja - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Prvostopenjski in drugostopenjski organ sta pravilno presodila, da tudi po pozivu na odpravo pomanjkljivosti tožnica ni predložila kot obvezne priloge (takih) popisov del s projektantskim predračunom oziroma predračunov za načrtovano naložbo, da bi zadostila pogojem javnega razpisa, zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je njeno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep Obnova in razvoj vasi, zavrgel.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - izterjava sredstev - smrt zavezanca
V primeru, ko je upravičenec do brezplačne pravne pomoči v postopku, za katerega mu je bila le-ta odobrena, uspel, pa stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca, Republika Slovenija ni uspela izterjati iz razloga, ker je nasprotna stranka (zavezanec za plačilo stroškov) umrla, bi Republika Slovenija sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, lahko izterjala le v zapuščinskem postopku.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - izvršba - izvršba s prisilitvijo
Iz določbe drugega odstavka 290. čelna ZUP ne izhaja, da bi moral prvostopenjski organ pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe seznaniti stranke z ugotovitvami, ki lahko v posledici privedejo do izdaje takšnega sklepa (npr.: z zapisnikom o pregledu), zlasti ker gre za izvršitev inšpekcijskega ukrepa (odstranitev odpadkov), ki ga je že po naravi stvari (gre za ukrep, izrečen po uradni dolžnosti) treba izvršiti hitro oziroma brez nepotrebnega odlašanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - obrazložitev odločbe
Organ za BPP svoje odločitve o zavrženju tožnikove prošnje z dne 16. 6. 2010 v delu, ki se nanaša na njegovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje zaradi vložitve obtožnega predloga zoper občino, ni obrazložil. Ni namreč navedel upravne zadeve, v kateri se o isti stvari že vodi postopek za dodelitev BPP oziroma je bilo o njej že pravnomočno odločeno, kot določa 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP kot pogoj za zavrženje zahteve oziroma vloge stranke.
ZUP (1986) člen 13, 13/2, 14. ZUP člen 7, 135, 135/1, 138, 146. ZDen člen 13.
denacionalizacija - zasebno gospodarsko podjetje - umik zahteve - upravičenec do denacionalizacije
Postopek denacionalizacije podržavljenega zasebnega gospodarskega podjetja bi prvostopenjski organ mogel ustaviti le na podlagi izjave vlagateljev o (delnem) umiku zahteve. Če izrecne izjave vlagateljev o umiku zahteve za denacionalizacijo podržavljenega podjetja ni bilo, bi tako organ zahtevo moral reševati, dokler ne bi o njej odločil v celoti.
Prvostopenjski organ bi moral ob pravilnem materialnem (138. člen ZUP) in procesnem vodenju postopka (146. člen ZUP) omogočiti vlagateljem zahteve za denacionalizacijo, da uveljavljajo in zavarujejo svoje pravice z meritornim reševanjem zahteve za denacionalizacijo zasebnega gospodarskega podjetja nadaljevati ter ga zaključiti. Le na ta način bi ustrezno varoval pravice vlagateljev zahteve za denacionalizacijo, k čemur ga zavezuje temeljno načelo upravnega postopka iz 14. člena ZUP/86 oziroma 7. člena ZUP. Ker tako ni ravnal, je organ kršil pravila postopka, kršitve pa so bistvene, saj so mogle vplivati na odločitev v zadevi.
Drugostopenjski organ se je v odločbi z dne 25. 2. 2010 že opredelil do zaključka prvostopenjskega organa v odločbi z dne 21. 10. 2009, da so ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen izkazane, da je pravilen. Kar pomeni, da bi v ponovnem postopku predvsem morebitna nova dejstva ali okoliščine lahko vplivale na drugačen zaključek glede obstoja ovir za vrnitev nepremičnin v naravi.
ZDen z določbo prvega odstavka 38. člena omogoča, da se podržavljeno podjetje lahko vrne tudi na način, da se v last in posest oziroma z vzpostavitvijo lastninske pravice upravičencu vrne nepremičnina pravne osebe, ki je naslednica sredstev oziroma premoženja podržavljenega podjetja; pri tem je treba upoštevati določbe ZDen, ki se nanašajo na vračanje nepremičnin, kar pomeni, da je treba upoštevati določbe ZDen o ovirah za vračanje nepremičnin v naravi.
Nepremičnine niso bile podržavljene zasebnemu gospodarskemu podjetju, pač pa je bilo zasebno gospodarsko podjetje, vključeno z nepremičninami, podržavljeno lastniku podjetja; upravičenca za uveljavljanje denacionalizacije pa v tem primeru določa 13. člen ZDen.
brezplačna pravna pomoč - vložitev vloge pri nepristojnem organu - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Ker zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč v upravnem postopku pritožba ni predvidena, predvideno pa je sodno varstvo v upravnem sporu, je organ „ugovor“ zoper izdano odločbo o zavrnitvi zahteve za brezplačno pravno pomoč pravilno obravnaval kot nepopolno vlogo v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP.
gozd - spravilo gozdnih sortimentov - pravica do začasnega spravila gozdnih lesnih sortimentov na tujem zemljišču - obrazložitev odločbe
Pomanjkljiva obrazložitev pomeni kršitev določbe 214. člena ZUP, v posledici pa preprečuje preveritev pravilne uporabe materialnega prava, določbe 26. člena ZG, v delu „ali bi bil drugačen način prevoza lesa nesorazmerno daljši“.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - obnova postopka - za odločanje pristojen organ organ
Senat univerze ni bil pristojen za odločanje o tožnikovem predlogu za obnovo postopka, saj je v zadevi meritorno odločil senat članice univerze, v postopku pred katerim naj bi nastal zatrjevani obnovitveni razlog.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del
Ker gre za skupno nadomestilo, po stališču upravnega organa, ki mu sodišče pritrjuje, pravico do tega nadomestila lahko upravljajo le vsi upravičenci skupaj. Opisana narava pravice pa se odraža v kolektivni organizaciji, preko katere upravičenci morajo (gre za obvezno kolektivno upravljanje po 3. točki 147. člena ZASP) to pravico upravljati. S to pravico lahko kolektivno upravlja le tista kolektivna organizacija, v katero so ustrezno vključene vse kategorije upravičencev.
Za opredelitev materialne podlage kolektivne organizacije so po drugem odstavku 149. člena ZASP relevantni avtorji, ki pooblastijo kolektivno organizacijo za upravljanje njihovih pravic. Glede na navedeno je upravni organ napravil pravilen zaključek, da tožnikova materialna podlaga ne zagotavlja napovedane učinkovitosti upravljanja pravice, to pa je zakonski razlog za zavrnitev izdaje stalnega dovoljenja.
Ob zakonsko določenem delitvenem ključu na osnovni ravni med vrstami upravičencev so materija statuta vsaj delitvena pravila med avtorji različnih avtorskih del, med različnimi izvajalci ter med filmskimi producenti in proizvajalci fonogramov, da se na ta način zadosti zakonski prepovedi arbitrarnosti.