ZBPP člen 12, 12/1, 13, 13/1, 14. ZSVarPre člen 27.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Organ za BPP je v skladu z določbo 27. člena ZSVarPre pravilno upošteval premoženjski cenzus za dodelitev BPP 13.780,00 EUR na družino in ne, kot zmotno meni tožnik, na posameznega družinskega člana.
Premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, se kot premoženje stranke upošteva. Pravice solastnikov na solastnem premoženju izhajajo iz določb SPZ, sodni nepravdni postopek (zaradi razdružitve solastnine) pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.
ZDDPO-2 člen 11, 29. ZDavP-2 člen 75a. ZUP člen 14.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - zaračunane storitve - davčni postopek - prekinitev postopka - sklep o nadaljevanju postopka - načelo ekonomičnosti postopka
Davčni organ je v postopku ugotovil, da iz obravnavanih računov, ki ju je prejel tožnik, ne more razbrati, katere storitve so bile dejansko opravljene ter kdo jih je opravil, kdaj in v kakšnem obsegu. Tudi po tem, ko je bil izpeljan podroben ugotovitveni postopek in v njem pridobljeni številni podatki in informacije, tožnik ni uspel izkazati, da bi zaračunane storitve opravili družbi - izdajateljici računov. Zato tožniku, ob upoštevanju SRS ter v skladu z 11. členom v zvezi z 29. členom ZDDPO-2, odhodki po teh računih utemeljeno niso bili priznani kot davčno priznani odhodki.
V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ izdal sklep o prekinitvi postopka do prejema dodatnih podatkov. Med strankama je sporno, ali bi moral po tem, ko je razlog za prekinitev prenehal, glede nadaljevanja postopka izdati poseben (pisni) sklep. Prvostopenjski organ je namreč telefonsko obvestil tožnika kot davčnega zavezanca, da se bo postopek nadaljeval. Po presoji sodišča v tem primeru, tudi zaradi upoštevanja načela ekonomičnosti, opustitev izdaje posebnega sklepa o nadaljevanju postopka ne more predstavljati kršitve postopka, zaradi katere bi bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti. Tožnik zaradi neizdaje tovrstnega posebnega sklepa v postopku ni bil v ničemer prikrajšan, česar tudi ne zatrjuje.
ZBPP člen 32, 34, 36, 36/4, 43, 43/2, 43/3. ZUP člen 66, 67.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - poziv k dopolnitvi vloge - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč
Izdana odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne pomeni, da je bila prošnja utemeljena, ker je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena kot nujna, kar pa ne zahteva predhodno, temveč naknadno preverjanje pogojev upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ker tožnik prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v danem roku ni dopolnil, je organ za brezplačno pravno pomoč imel podlago za postopanje po četrtem odstavku 36. člena ZBPP in na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP za naložitev vrnitve prejete pravne pomoči.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2009 do 2013 člen 9, 24. Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju člen 3, 6, 6/3. Uredba o izvedbi kmetijske politike za leto 2009 člen 6, 6/2, 14, 14/1, 20, 21, 25.
neposredna plačila v kmetijstvu - program razvoja podeželja - zahtevek OMD - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino
Za uveljavljani ukrep za leto 2009 so se upoštevali podatki o GERK-ih na stanje en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge in je drugostopenjski organ tožniku pravilno pojasnil, da spremembe GERK-ov, izvedene v letu 2010, na postopke uveljavljanja neposrednih plačil za leto 2009 nimajo vpliva. Na relevantni datum vpisani podatki so se morali ujemati s stanjem v naravi. Ker ugotovljene nepravilnosti predstavljajo več kot 20% ugotovljenih površin, tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka v celoti utemeljena.
Drugostopenjski organ je tožniku pravilno pojasnil, da zgolj paša še ne pomeni, da je zemljišče s tem dobilo tisto kvaliteto, da se uvršča v kmetijsko površino z vrsto rabe, opredeljeno s Šifrantom in opisom vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.
brezplačna pravna pomoč - prvi pravni nasvet - prijava stalnega prebivališča
Pri prijavi stalnega prebivališča ne gre za zadevo, v zvezi s katero bi na podlagi drugega odstavka 25. člena ZBPP lahko organ posredoval prvi pravni nasvet.
brezplačna pravna pomoč - vložitev vloge pri nepristojnem organu - nepopolna vloga - poziv za dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Ker zoper odločbo organa za brezplačno pravno pomoč v upravnem postopku pritožba ni predvidena, predvideno pa je sodno varstvo v upravnem sporu, je organ „ugovor“ zoper izdano odločbo o zavrnitvi zahteve za brezplačno pravno pomoč pravilno obravnaval kot nepopolno vlogo v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Kadar dolžnik ne obstaja več, ni mogoče predlagati nadaljevanja izvršilnega postopka zoper družbenike izbrisane družbe, ker za nadaljevanje postopka ni pogojev, zaradi česar tožnica v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh in zato nadaljevanje izvršilnega postopka ne bi bilo razumno.
neposredna plačila v kmetijstvu - dodelitev nepovratnih sredstev - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnica s predložitvijo PGD ni zadostila sporni razpisni zahtevi. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da mora vlagatelj k vlogi priložiti prilogo ''tehnično rešitev z detajli predvidenih posegov in popisom del'', taka listina pa iz PGD tožnice nedvomno ne izhaja. Prvostopenjski organ pri obravnavi vloge na razpis tudi ni bil dolžan iz predloženih prilog ugotavljati, ali je vlagatelj morebiti na drug način oziroma z drugimi dokazili izpolnil zahtevani razpisni pogoj, zlasti ob upoštevanju narave razpisnega postopka.
Uredba o neposrednih plačilih v kmetijstvu člen 2, 7, 13. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 1, 20, 21, 24, 25, 33, 33/1, 33/2. Pravilnik o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev člen 2. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 28, 30, 49 - 69.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - površina gerk-a - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu - zavrnitev zahtevka
Glede vodenja zapisnika je treba izhajati iz dejanja, ki ga zapisnik izkazuje, to pa je kontrola (skladnosti prijavljenih površin in rastlin s stanjem na kraju samem oziroma kontrola živali) in njene izvedbe. Če se kontrola izvaja s posebno tehnično metodo, se to temu ustrezno zapisuje; pri merjenju površin iz ortofotov z vnašanjem grafičnih in numeričnih podatkov v računalniške aplikacije. Z zapisanim se nosilec kmetijskega gospodarstva seznani ustno, predvsem pa s pregledom zapisnika in je s tem zadoščeno standardu transparentnosti sestave zapisnika.
Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da 29,29 ha prijavljene površine predstavlja neupravičeno površino oziroma 29,28 ha površino z drugačno vrsto rabe, kot je bila prijavljena. Ker ugotovljene nepravilnosti predstavljajo več kot 20% ugotovljenih površin, je odločitev o zavrnitvi zahtevka v celoti utemeljena.
Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 člen 14. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 218. Javni razpis za krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih poglavje 3.2, 4.1, 5.1.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - krepitev razvojnih oddelkov v podjetjih - pogoji za kandidiranje - namen in predmet javnega razpisa - zavrnitev vloge
Postopek javnega razpisa za sofinanciranje iz javnih sredstev je poseben postopek, v katerem je ključno, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani in da se onemogoči vsaka arbitrarnost pri odločanju. Vsem prijaviteljem se mora namreč zagotoviti pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo na javnem razpisu in se potegujejo za dodelitev (dela) razpoložljivih sredstev. Sama prijava na razpis seveda še ne pomeni, da bo prijavitelj s svojo vlogo tudi uspel in sredstva pridobil. Na strani prijavitelja je, da izpolnjevanje zahtevanih pogojev utemelji skladno z razpisno dokumentacijo.
Ker iz vloge tožnika, s katero je kandidiral na javnem razpisu, (nesporno) izhaja, da stroški za predvidene aktivnosti presegajo 400.000,00 EUR, je pravilna ugotovitev, da glede na vsebino in določila javnega razpisa vloga ni skladna z namenom in predmetom javnega razpisa. Zato tožnikove vloge ni bilo mogoče obravnavati in ocenjevati, kar nadalje pomeni, da so vse navedbe v zvezi z usklajevanjem finančne konstrukcije in dinamiko financiranja glede na v razpisu določene standardne stroške in oceno realnosti izvedbe irelevantne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova kazenskega postopka
Verjetnost, da bi tožnik uspel z zahtevo za obnovo kazenskega postopka, je manjša, kot pa verjetnost, da ne bi uspel. Zato je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil, ker zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - načelo pravičnosti in morale - kazenski postopek
Ugovor nepravilne uporabe 24. člena ZBPP ni utemeljen. V kazenskih zadevah pravičnost iz 24. člena ZBPP terja vzpostavitev enakosti orožij kot bistveni element pravice do poštenega sojenja. Pri tem je potrebno upoštevati obdolženčevo osebnost, težo kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo enakost orožij v postopku, glede na obdolženčevo izobrazbo, komunikacijske in druge sposobnosti in izkušnje, zagotovljena le, če bo obdolžencu zagotovljena strokovna obramba z zagovornikom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - oblika brezplačne pravne pomoči - zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja
Za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja v zakonu ni pravne podlage.
ZUP člen 4, 214. ZUJIK člen 100, 119. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 12, 13, 14. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
Glede vsebine odločbe, ki se izda v postopku javnega razpisa, v ZUJIK ni posebnih določb. Posebnih določb o vsebini odločbe tudi Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov ne vsebuje, zato se v tem pogledu uporabijo določbe ZUP, le-te pa se uporabijo smiselno, kar pomeni, da se jih uporabi tako, kot to narekuje vrsta postopka, v konkretnem primeru javnega (projektnega) razpisa. Izpodbijana odločba ima zadostno obrazložitev. Iz odločbe je namreč jasno razvidno število točk, ki jih je projekt tožeče stranke dosegel po posameznih razpisnih merilih, in s tem strokovna ocena projekta, ki jo je opravila strokovna komisija (po posameznih članih) in ki je obvezen element končnega predloga komisije iz 14. člena Pravilnika. Obrazloženo je po katerih merilih je bil projekt ocenjen z večjim oziroma manjšim številom točk ter kaj to pomeni glede na najvišje možno število doseženih točk po posameznem merilu.
Sodišče v ustreznost meril iz razpisa in posledično v enako obravnavanje vseh prijaviteljev ne dvomi. Tožbene navedbe so v tem delu povsem splošne in neargumentirane. Nasprotno so merila iz javnega razpisa jasno razvidna ter še dodatno obrazložena v navodilih, ki so bila del razpisne dokumentacije in kot takšna dostopna vsem prijaviteljem. Zato ni videti razloga, iz katerega meril ne bi bilo mogoče uporabiti ali bi ne bila možna presoja projektov na njihovi podlagi, kot se očita v tožbi.
Za predlagano razveljavitev javnega razpisa oziroma izida javnega razpisa v ZUS-1 ni pravne podlage. V upravnem sporu se odloča o zakonitosti posamičnih upravnih aktov, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. V primeru javnega razpisa ne gre za posamični upravni akt niti ni z zakonom opredeljen kot predmet upravnega spora. Zato je sodišče tožbeni predlog v tem delu kot nedopusten zavrglo.
ZUP člen 251, 251/3. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 21b, 21b-3.
invalidi - financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - pritožbeni postopek - odločanje o pritožbi - odprava odločbe
Pritožbeni organ, ki je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v ponoven postopek, bi moral odločitev prvostopnega organa odpraviti.
tožba v upravnem sporu - sklep o izločitvi uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica s tožbo izpodbija sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe, kar pomeni, da ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1 in ga zato ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - izvršba - izvršba s prisilitvijo
Iz določbe drugega odstavka 290. čelna ZUP ne izhaja, da bi moral prvostopenjski organ pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe seznaniti stranke z ugotovitvami, ki lahko v posledici privedejo do izdaje takšnega sklepa (npr.: z zapisnikom o pregledu), zlasti ker gre za izvršitev inšpekcijskega ukrepa (odstranitev odpadkov), ki ga je že po naravi stvari (gre za ukrep, izrečen po uradni dolžnosti) treba izvršiti hitro oziroma brez nepotrebnega odlašanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - obrazložitev odločbe
Organ za BPP svoje odločitve o zavrženju tožnikove prošnje z dne 16. 6. 2010 v delu, ki se nanaša na njegovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje zaradi vložitve obtožnega predloga zoper občino, ni obrazložil. Ni namreč navedel upravne zadeve, v kateri se o isti stvari že vodi postopek za dodelitev BPP oziroma je bilo o njej že pravnomočno odločeno, kot določa 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP kot pogoj za zavrženje zahteve oziroma vloge stranke.
ZUP (1986) člen 13, 13/2, 14. ZUP člen 7, 135, 135/1, 138, 146. ZDen člen 13.
denacionalizacija - zasebno gospodarsko podjetje - umik zahteve - upravičenec do denacionalizacije
Postopek denacionalizacije podržavljenega zasebnega gospodarskega podjetja bi prvostopenjski organ mogel ustaviti le na podlagi izjave vlagateljev o (delnem) umiku zahteve. Če izrecne izjave vlagateljev o umiku zahteve za denacionalizacijo podržavljenega podjetja ni bilo, bi tako organ zahtevo moral reševati, dokler ne bi o njej odločil v celoti.
Prvostopenjski organ bi moral ob pravilnem materialnem (138. člen ZUP) in procesnem vodenju postopka (146. člen ZUP) omogočiti vlagateljem zahteve za denacionalizacijo, da uveljavljajo in zavarujejo svoje pravice z meritornim reševanjem zahteve za denacionalizacijo zasebnega gospodarskega podjetja nadaljevati ter ga zaključiti. Le na ta način bi ustrezno varoval pravice vlagateljev zahteve za denacionalizacijo, k čemur ga zavezuje temeljno načelo upravnega postopka iz 14. člena ZUP/86 oziroma 7. člena ZUP. Ker tako ni ravnal, je organ kršil pravila postopka, kršitve pa so bistvene, saj so mogle vplivati na odločitev v zadevi.
Drugostopenjski organ se je v odločbi z dne 25. 2. 2010 že opredelil do zaključka prvostopenjskega organa v odločbi z dne 21. 10. 2009, da so ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen izkazane, da je pravilen. Kar pomeni, da bi v ponovnem postopku predvsem morebitna nova dejstva ali okoliščine lahko vplivale na drugačen zaključek glede obstoja ovir za vrnitev nepremičnin v naravi.
ZDen z določbo prvega odstavka 38. člena omogoča, da se podržavljeno podjetje lahko vrne tudi na način, da se v last in posest oziroma z vzpostavitvijo lastninske pravice upravičencu vrne nepremičnina pravne osebe, ki je naslednica sredstev oziroma premoženja podržavljenega podjetja; pri tem je treba upoštevati določbe ZDen, ki se nanašajo na vračanje nepremičnin, kar pomeni, da je treba upoštevati določbe ZDen o ovirah za vračanje nepremičnin v naravi.
Nepremičnine niso bile podržavljene zasebnemu gospodarskemu podjetju, pač pa je bilo zasebno gospodarsko podjetje, vključeno z nepremičninami, podržavljeno lastniku podjetja; upravičenca za uveljavljanje denacionalizacije pa v tem primeru določa 13. člen ZDen.