brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - dohodek prosilca
V postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da prihodki tožeče stranke presegajo limit za dodelitev BPP, ki ga določa zakon, zato ji je tožena stranka utemeljeno naložila vrnitev neupravičeno prejete BPP.
Tožena stranka je ocenila, da tožeča stranka na javni razpis kandidira z nerealno investicijo. Njena ocena temelji na preverjanju dobavitelja opreme (in ne na preverjanju tožeče stranke kot prijaviteljice), za kar pa tožena stranka ni imela podlage v javnem razpisu.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca
V predmetni zadevi ni zakonite podlage za omejitev osebne svobode tožniku na podlagi 5. in 6. točke 55. člena ZMZ. Vendar pa sodišče kljub navedenemu ni tožbi ugodilo, kajti na zaslišanju tožnika se je sodišče prepričalo, da je izkazan dvom v tožnikovo identiteto.
Tožeča stranka zgolj z navedbami, da je gradnja, obravnavana v inšpekcijskem postopku, izvedena tik ob njeni hiši ali celo na njeni parceli, brez predložitve dokazov, ne izkazuje pravne koristi za udeležbo v inšpekcijskem postopku.
ZPP člen 77, 77/1, 78, 78/1. ZUP člen 46, 46/1, 51, 51/1, 135, 135/4, 279, 279/1, 279/1-4, 293, 293/1.
upravni spor - procesna sposobnost - začasni zastopnik - inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - zavrnitev zahteve za ustavitev inšpekcijskega postopka - ničnost odločbe
Tožniku je bil zaradi poslovne in s tem procesne nesposobnosti z dokončno in izvršljivo odločbo po vložitvi obravnavane tožbe postavljen začasni skrbnik.
Tožnik je torej v tem upravnem sporu ustrezno zastopan, tožbene navedbe o tem,
da bi mu sodišče moralo postaviti začasnega zastopnika, pa so z imenovanjem začasnega skrbnika postale brezpredmetne.
Sodišče po vpogledu v zapisnik
, ki ga je tožnik brez pripomb podpisal, ugotavlja, da je tožnik upravnemu organu izrecno predlagal, naj vse izdane odločbe in sklepe po nadzorstveni pravici razveljavi ter vse postopke ustavi.
Glede na navedeno ne drži, da je upravni organ odločal brez njegove zahteve, zato ni izpolnjen pogoj po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, po kateri se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - premoženje prosilca - nepremičnine - razpolaganje s premoženjem - razdružitev solastnine
Pravice solastnikov na solastnem premoženju določa zakon, sodni nepravdni postopek (zaradi razdružitve solastnine) pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - namen brezplačne pravne pomoči - predkazenski postopek
BPP se dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, kamor zakon šteje tudi varstvo pred obtožbami v kazenskih zadevah. Zaslišanje osumljenca na podlagi 148. a člena ZKP, na katerega se tožnik sklicuje v tožbi, pa sodi v predkazenski postopek.
ZVis člen 73b, 73b/3. ZUP člen 63, 63/2. Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov člen 24, 24/1.
podaljšanje bivanja v študentskem domu - prošnja za podaljšanje bivanja - rok za oddajo prošnje - po elektronski pošti oddana vloga
Pooblastilo iz tretjega odstavka 73.b člena ZVis, ki ministra, pristojnega za visoko šolstvo, pooblašča za določitev podrobnejše ureditve subvencioniranja bivanja študentov po prejšnjih dveh odstavkih, ne more pomeniti pooblastila, da minister s podzakonskim aktom določi drugače od ureditve, ki jo določa zakon, v obravnavanem primeru ureditve glede vlaganja vlog, kot jo določa ZUP.
Pisanja, oddanega po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, po določbah ZUP ni mogoče šteti kot pisno vlogo.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - reformatio in peius
Toženka je upravičena zaračunati komunalni prispevek zavezancu za njegovo plačilo, to je vsakokratnemu investitorju objekta. Če te svoje pravice ne more udejaniti iz razlogov, ki so na njeni strani (v obravnavani zadevi zaradi nesprejetega programa opremljanja po določbah ZUreP-1), je podana dejanska ovira za odmero, ne more pa ta okoliščina imeti za posledico ugotovitve, da ne obstoji dolžnost plačila, saj bi bilo to v nasprotju z zakonom.
Izid zadnjega ponovljenega postopka v obravnavani zadevi, ki je tudi predmet tega upravnega spora, za tožnico ni manj ugoden od prejšnjih zato, ker bi bila odločitev spremenjena v njeno škodo, temveč zato, ker je med odločanjem prišlo do spremembe pravne podlage.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - povečanje neto tlorisne površine - površina izkoriščenega podstrešja
Iz predloženega projekta je jasno razvidno, da je etažnost obstoječega objekta K+P+N+mansarda, s posegom pa bo nastal objekt etažnosti K+P+1+podstrešje. Iz istega dela projekta je tudi razvidno, da se bo podstrešje nadvišalo s predvidenim hidravličnim dvigom obstoječega ostrešja in se obstoječi zidovi nadzidajo za 120 cm in s tem zviša kolenčni zid. Navedeno ne kaže na nadzidavo v smislu pridobitve nove etaže, ampak le na zvišanje že obstoječe.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 33, 33/1, 33/1-2, 36, 36/1, 36/1-6. ZDR člen 115, 115/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - soglasje inšpektorja za delo - zavrnitev izdaje soglasja - upravni spor - pravni interes - ugotovitvena tožba
Soglasje inšpektorja za delo je pogoj, da lahko delodajalec na podlagi četrtega odstavka 115. člena ZDR delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi, zato je pri odločanju o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi četrtega odstavka 115. člena ZDR odločilno dejstvo, ali je delodajalec pred samo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pridobil soglasje inšpektorja ali ne. Morebitno kasnejše soglasje inšpektorja, pridobljeno po tem, ko je bila na podlagi izredne odpovedi delavcu že odpovedana pogodba o zaposlitvi, na zakonitost odpovedi ne more vplivati.
Ugotovitvena tožba mora biti vložena v roku, kot ga določa zakon za vložitev izpodbojne tožbe, to je v roku 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan.
V inšpekcijskem postopku, ki se vodi zaradi nelegalne gradnje, se glede na določbo 152. člena ZGO-1 presoja le, ali investitor gradi oziroma je zgradil objekt, za katerega bi moral imeti gradbeno dovoljenje, pa ga ni pridobil. Pridobljena hišna številka in spremenjena namembnost zemljišča, ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi.
V zadevi je bistveno le, ali je bilo za izvedena dela, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, pridobljeno gradbeno dovoljenje ali ne, zato so brezpredmetne tožnikove navedbe, s katerimi zatrjuje svojo pravico graditi.
ZGO-1 člen 3a, 3a/2, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 12, 12/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - odmiki
Odmik predmetnega objekta od parcelne meje soseda je manjši, kot je določen v prostorskem aktu, zato predmetni objekt ne izpolnjuje pogoja iz tretje alineje 12. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, da bi se štel za enostavni objekt.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - skladnost gradbenega proizvoda - listina o skladnosti - sorazmernost ukrepa
Tržni inšpektorat kot organ v sestavi ministrstva opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov na področjih prometa blaga in storitev, gradbenih proizvodov in varnosti proizvodov v pristojnosti ministrstva.
Sodišče meni, da v obravnavanem primeru izrečeni ukrep ni bil pretiran, upoštevajoč pri tem zlasti vidik varstva kupcev spornih ogrevalnih kotlov oziroma njihovih uporabnikov, v korist katerih je predvideno trajno nameščanje varnostnih opozoril na samem gradbenem proizvodu, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo zagotovljeno. Če bo tožnica odpravila ugotovljene pomanjkljivosti, pa sodišče ne vidi razloga proti ponovnemu dajanju obravnavanega ogrevalnega kotla v promet.
ukinitev grajenega javnega dobra - pogoji za ukinitev grajenega javnega dobra - nevročitev odločbe - učinkovanje odločbe
Tožnica ne zatrjuje dejanskih okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je po izdaji odločbe o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v letu 2006 prišlo do sprememb, zaradi katerih nepremična ne služi namenu, zaradi katerega ji je bil dodeljen status, da je uničena in je ni mogoče obnoviti, ali pa da je zgrajen drug objekt, ki je pridobil status grajenega javnega dobra z enakim namenom splošne rabe, kot ga ima sedanji objekt oziroma njegov del. Temu pogoju dejstvo, da je v pripravi pogodba o priznanju lastninske pravice in uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ne zadosti.
Nujni del „izdaje“ upravnega akta, ki naj bi pravno zavezoval ne le stranke ampak tudi organ, je njegova vročitev. Šele s tem začne odločba pravno učinkovati, zato organ vse dotlej nanjo ni vezan in lahko svojo odločitev tudi spremeni.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - hišniška dela
Pojem „opravljanja hišniških del“ in s tem status upravičenca do sredstev po 175.a členu SZ-1 ni vezan na njegovo redno zaposlitev hišnika v času uveljavitve SZ.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - rok za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe - zastaranje inšpekcijskega postopka
Po drugem odstavku 290. člena ZUP mora sicer organ sklep o dovolitvi izvršbe odločbe, ki je bila izdana v upravni zadevi po uradni dolžnosti (v obravnavanem primeru je to inšpekcijska odločba z dne 1. 9. 1998), izdati brez odlašanja, ko je takšna odločba postala izvršljiva, najpozneje pa v 30 dneh od dneva, ko je postala izvršljiva, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Vendar pa ista določba v nadaljevanju pravi, da dejstvo, da sklep ni bil izdan do tega roka, ne izključuje obveznosti njegove izdaje.
Tožnica ne navaja, da je bilo z odločbo z dne 31. 8. 2000 dovoljena gradnja pasovnih temeljev, ki so predmet inšpekcijske določbe z dne 1. 9. 1998. Morebitna postavitev dovoljenih objektov, preden so bili temelji odstranjeni, kot je bilo to tožnici naloženo z inšpekcijsko odločbo, pa na zakonitost sklepa o dovolitvi izvršbe ne more vplivati.
Iz tehnične dokumentacije, ki je sestavni del izdanega gradbenega dovoljenja, izhaja, da funkcionalno zemljišče obsega celotno površino parcele št. 62 in del parcele št. 341 ter obsega površino 600 m2. Toženka je navedeno površino pravilno upoštevala pri izračunu komunalnega prispevka kot parcelo objekta.
Na odmero komunalnega prispevka ne vpliva dejstvo, ali se objekt dejansko uporablja, ali ne, in v kolikšni meri, zato na drugačno odločitev tudi ne more vplivati tožbeni ugovor, da tožnika dejansko uporabljata samo pritličje, pa še to samo občasno.
Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova ukrepa Posodabljanje kmetijskih gospodarstev poglavje IV. ZKme-1 člen 4, 4/1.
Program razvoja podeželja - posodabljanje kmetijskih gospodarstev - dodelitev nepovratnih sredstev - pogoji za dodelitev sredstev - lastna delovna sila na kmetiji - član kmetijskega gospodarstva - vpis v register kmetijskih gospodarstev
V razpisnih pogojih je jasno opredeljeno, da se pri opredelitvi lastne delovne sile na kmetiji upošteva samo tiste osebe, ki so člani kmetije, pri tem pa je bilo v razpisu posebej navedeno, da morajo biti člani enega ali več gospodinjstev, ki so prijavljena v okviru te kmetije in so vpisani v registru kmetijskih gospodarstev. Ker tožnikova vloga tega pogoja ni izpolnjevala, je bila pravilno zavrnjena.