• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>
  • 101.
    VDS sklep Pdp 1874/2003
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03230
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88, 88/1, 88/1-3.
    pogodba o zaposlitvi - krivdni razlog
    Krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je

    podan, če delavec ne izpolnjuje pogodbenih ali drugih

    obveznosti iz delovnega razmerja in je pri tem podana

    njegova krivda. Pri odločitvi o zakonitosti redne odpovedi

    PZ iz krivdnega razloga mora zato sodišče ugotoviti, ali je

    tožnica s tem, ko se ji v času bolniškega staleža udeležila

    računovodskega seminarja, kršila delovne obveznosti po PZ in

    ne ali so podane hujše kršitve delovnih obveznosti po

    kolektivni pogodbi dejavnosti bank in hranilnic v Republiki

    Sloveniji.

     
  • 102.
    VDS sklep Pdp 741/2005
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03215
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a, 105a/1, 105a/2.
    delovno razmerje - plačilo takse
    Po določbi 105. a člena ZPP se mora tožbi priložiti dokazilo

    o plačilu dolžne sodne takse. Če dokazilo ni predloženo in

    niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ravna

    sodišče s tako vlogo kot z nepopolno vlogo. Če dokazilo ni

    predloženo niti v roku za dopolnitev, se šteje, da je vloga

    umaknjena.

     
  • 103.
    VDS sodba Pdp 337/2004
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03223
    ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
    odpoved - rok - opis kršitve - dokazna ocena
    Tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni

    navedla, kdaj naj bi tožnica storila očitane kršitve, zato

    ni mogoče preizkusiti pravočasnosti podane izredne odpovedi,

    prav tako pa ni dokazala, da je tožnica kršitve dejansko

    zagrešila. Zato je podana izredna odpoved pogodbe o

    zaposlitvi nezakonita.

     
  • 104.
    VSK sodba in sklep I Cpg 213/2004
    16.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01200
    ZOR člen 277, 1060, 277, 1060.
    zamudne obresti - tek zamudnih obresti
    Pri obrestih gre za akcesorno terjatev, ki deli usodo glavnice. Terjatev iz naslova glavnice je v obravnavanem primeru nastala pred 1.1.2002, zato glede na 1060. čl. ZOR ne prihaja v poštev določba 376. čl. OZ, po kateri obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico.

     
  • 105.
    VSL sodba I Cpg 289/2004
    16.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL05284
    ZZK člen 20, 60, 20, 60.
    zaznamba vrstnega reda - hipoteka - predznamba
    V skladu s 1. odst. 64. člena takrat veljavnega Zakona o temeljnih

    lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ 6/80) se hipoteka na podlagi

    pravnega posla pridobi z vpisom v javno knjigo. S tem v zvezi pa je

    materialnopravno zmotno izhodišče sodišča prve stopnje, da je tožeča

    stranka hipoteko pridobila že z vpisom zaznambe vrstnega reda dne

    24.10.1991, to je pred uveljavitvijo ZDen. Sodišče prve stopnje je

    namreč učinek zaznambe vrstnega reda neutemeljeno razlagalo z učinkom

    predznambe zastavne pravice.

     
  • 106.
    VSL sodba I Cpg 1316/2003
    16.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06224
    ZOR člen 997, 998, 1019, 1019/3, 1022, 1022/1, 997, 998, 1019, 1019/3, 1022, 1022/1.
    poroštvo - zastaranje - pretrganje zastaranja
    Dejstvo, da se menična izjava sklicuje na Zakon o menici, ne

    izključuje možnosti, da je v njej vsebovana tudi poroštvena izjava.

    Zastaranje porokove obveznosti je urejeno v 1019. členu ZOR.

    Proti poroku se zastaranje pretrga le, če je bilo pretrgano

    zastaranje zoper glavnega dolžnika zaradi kakšnega upnikovega

    ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika.

     
  • 107.
    VSL sodba I Cpg 1297/2003
    16.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL07445
    ZOR člen 567, 567.
    najem - zakup - najemnina - prometni davek - ddv
    Trditve pritožnika, da je bila najemna pogodba sklenjena pred uveljavitvijo Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV) in zato v njej ni navedeno, da naj bi dolžnik plačeval DDV, niso upoštevne, saj sta pravdni stranki v pogodbi upoštevali in navedli prometni davek, katerega je DDV zgolj nadomestil (1. odstavek 3. člena najemne pogodbe).

     
  • 108.
    VSL sodba IV Cp 2973/2005
    16.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51316
    ZZZDR člen 129a, 129, 129a/1, 129a/2, 129a, 129, 129a/1, 129a/2. ZPP člen 216, 216.
    preživnina - mladoletni otrok
    Višina preživnine mora biti taka, da je sposobna zagotoviti otrokovo

    korist, kar pomeni, da mora biti primerna za uspešen celotni razvoj

    otroka, zato ni dovolj, da zajema le stroške najosnovnejših sredstev

    za njegovo preživetje.

    Zmožnost staršev za preživljanje mladoletnih otrok je treba presojati

    strogo: po materialnih in pridobitnih zmožnostih staršev. V

    obravnavanem primeru je treba izpostaviti, da ima toženec poklicno

    izobrazbo, za svojo trditev o iskanju zaposlitve pa ni ponudil

    nobenega dokaza.

    Toženec ima sicer le izredne dohodke (denarna sredstva ustvarja z

    razrezom lesa, z občasno prodajo živine in priložnostnim delom),

    vendar pa si je objektivno sliko o splošnem premoženjskem stanju

    zavezanca mogoče ustvariti šele na podlagi podatkov o lastništvu

    nepremičnin, njegovih sposobnosti glede na pridobljeno izobrazbo in

    strokovno usposobljenost ter zdravstveno stanje.

     
  • 109.
    VSL sodba I Cp 400/2005
    16.6.2005
    DEDNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSL50361
    ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
    Skladno s 1. odstavkom 142. člena ZD dedič odgovarja za zapustnikove

    dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Odločilno

    dejstvo za odgovornost za zapustnikove dolgove je torej, da je tisti,

    za katerega se trdi, da je dolg "podedoval", dedič onega, zoper

    katerega je imel tožnik terjatev. Tožnik mora imeti torej terjatev do

    zapustnika.

    Na podlagi ugotovljenih dejstev ni mogoče zaključiti, da toženec ni

    imel vpliva na poslovanje družbe, ker ga ne bi mogel imeti. Skladno z

    obrazložitvijo odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr.

    št. U-I-135/00 z dne 09.10.2002, bi ga bilo mogoče le v tem primeru

    šteti za pasivnega družbenika (ali če se sploh ne bi zavedal, da je

    družbenik družbe, vendar takih trditev v postopku ni bilo). Dokazni

    postopek pa je pokazal, da toženec ni imel vpliva na poslovanje

    družbe zato, ker ga ni hotel imeti. Navedeno pa pomeni, da toženec,

    ki je bil edini družbenik v družbi S.H. d.o.o., svojih družbeniških

    obveznosti ni hotel izpolnjevati in je tako tudi sam prispeval k

    temu, da je bila družba izbrisana iz registra. Posledica takšnega

    neskrbnega ravnanja pa je skladno z navedeno odločbo Ustavnega

    sodišča njegova odgovornost za obveznosti izbrisane družbe.

     
  • 110.
    VDS sodba Pdp 468/2005
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03227
    ZPP člen 141, 141/2, 141/4, 141, 141/2, 141/4.
    delovno razmerje - zamudna sodba - vročanje - odpoved pogodbe
    Tožba s pozivom na odgovor je bila pritrjena na vrata na

    naslovu, ki je bil kot sedež pravne osebe - tožene stranke -

    naveden v sodnem registru. Ker je vročitev pravni osebi

    zakonito opravljena, če se obvestilo pusti na vratih

    prostorov sedeža, je bila tožba pravilno vročena in

    posledično zamudna sodba zakonito izdana.

     
  • 111.
    VSL sodba I Cp 2031/04
    16.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51137
    OZ člen 73, 73/1, 73/2, 76, 76/3, 86, 86/1, 87, 87/1, 190, 190/3, 73, 73/1, 73/2, 76, 76/3, 86, 86/1, 87, 87/1, 190, 190/3.
    pogodba o posredovanju - pooblastila - ničnost - neupravičena pridobitev
    Pooblastilo za sklenitev kupoprodajne pogodbe glede nepremičnine mora

    vsebovati oznako te nepremičnine z zemljiškoknjižnimi podatki.

     
  • 112.
    VSL sklep R 659/2005
    16.6.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51332
    ZIZ člen 15, 35, 35/2, 35/3, 15, 35, 35/2, 35/3. ZPP člen 11, 11/1, 11, 11/1.
    spor o pristojnosti - novo izvršilno sredstvo - nepremičnina
    Ker sklep o izvršbi še ni bil izdan, je treba šteti predlog

    upnika, da se izvršba opravi z novim izvršilnim sredstvom,

    le kot dopolnitev prvotnega predloga. Ker gre za izvršbo na

    nepremičnino, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki je

    pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.

     
  • 113.
    VDSS sodba Pdp 1879/2004
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013981
    URS člen 2, 49. ZOR člen 103.
    konkurenčna klavzula - ustreznost nadomestila
    Dogovor o prepovedi konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja (t.i. konkurenčna klavzula), ki ne vsebuje tudi dogovora o ustreznem materialnem nadomestilu, do katerega je delavec upravičen v primeru spoštovanja dogovorjene konkurenčne klavzule, je v nasprotju z ustavnim načelom pravne in socialne države, v katerega spada tudi načelo ekvivalence iz odplačnih pogodbenih razmerij. Dogovora, ki enostransko omejuje in obremenjuje le delavca, ne da bi za dogovorjeno omejitev zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule dobil primerno materialno nadomestilo, ni mogoče upoštevati.
  • 114.
    VDS sodba Pdp 1619/2004
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03028
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88, 88/1, 88/1-3.
    delavec - odpoved - krivda
    Ker je bila tožnica utemeljeno prepričana, da ima v času

    fizioterapije odobren 4 - urni bolniški stalež, saj jo je o odprtju

    bolniškega staleža obvestil njen lečeči zdravnik, podana redna

    odpoved iz krivdenga razloga ni zakonita. Tožena stranka bi morala

    dokazati, da je tožnica pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

    razmerja kršila (vsaj) iz malomarnosti, da bi ji lahko zakonito redno

    odpovedala PZ iz krivdnega razloga.

     
  • 115.
    VSL sklep I Cp 1864/2004
    15.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50594
    ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1. SPZ člen 37, 37/1, 256, 256/1, 271, 271/2, 37, 37/1, 256, 256/1, 271, 271/2.
    vezanost na tožbeni zahtevek - stavbna pravica - lastninska pravica - vrednost spornega predmeta
    Ker zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis stavbne

    pravice ni vsebovan v zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižne listine

    za vpis lastninske pravice, tožeča stranka pa zahtevka na izstavitev

    zemljiškoknjižne listine za vpis stavbne pravice ni postavila, je

    sodišče odločalo izven meja tožbenega zahtevka, kar predstavlja

    absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (3. odstavek

    350. člena ZPP).

     
  • 116.
    VSL sodba I Cp 1617/2004
    15.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50342
    ZOR člen 361, 361/1, 361, 361/1.
    zastaranje
    Tožeča stranka ni pridobila pravice terjati izpolnitev terjatve takoj

    po zaključku del na objektu tožene stranke. Takšno stališče je

    materialnopravno zmotno. V obravnavanem primeru bi zastaranje lahko

    začelo teči šele po sestavi ustreznega končnega obračuna vseh

    opravljenih del. V takšnem primeru bi začelo zastaranje teči od

    zapadlosti takšnega obračuna, vendar le pod nadaljnjim pogojem, da je

    končni obračun izdan v primernem roku od dneva, ko so bila dela

    končana in v katerem je bilo mogoče takšen obračun sestaviti. Če pa

    končni obračun v tem roku ni izdan, pa začne zastaranje teči že po

    izteku primernega roka.

     
  • 117.
    VSL sodba in sklep II Cp 1212/2005
    15.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50035
    SPZ člen 99, 99.
    varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - mejni spor
    V pravdnem postopku se sporna meja ne ureja oziroma ne določa, temveč

    se jo le ugotavlja zaradi identifikacije spornih delov zemljišč

    oziroma meja med parcelami, ki so pomembne za presojo tožbenih

    zahtevkov.

     
  • 118.
    VSL sodba I Kp 607/2005
    15.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22659
    KZ člen 96, 96.
    odvzem premoženjske koristi
    Obtožencem, ki so dejanje storili v sostorilstvu ali z drugo obliko

    udeležbe, ni mogoče naložiti v plačilo dosežene protipravne

    premoženjske koristi solidarno, tako da ni določeno, za koliko je bil

    vsak od obtožencev obogaten. V takšnem primeru je mogoče vsakemu od

    sostorilcev naložiti posebej, da naj plača denarni znesek, ki ustreza

    premoženjski koristi, ki jo je sam pridobil.

     
  • 119.
    VSL sklep I Cp 2206/2004
    15.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50350
    ZD člen 25, 28, 40, 41, 46, 210, 212, 25, 28, 40, 41, 46, 210, 212.
    oporočno dedovanje - napotitev na pravdo
    Ker zapustnik v oporoki ni določil, naj se darila vračunajo v dedne

    deleže dedičev, do (zahtevanega) vračunanja daril v obravnavanem

    primeru (ker gre za oporočno dedovanje) ne more priti. Darila

    sodedinjam bi se kvečjemu lahko upoštevala, če bi prišlo do

    prikrajšanja pritožničinega nujnega deleža. Vendar pritožnica ni

    zahtevala vrnitve daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža (40. in

    41. člen ZD), temveč vračunaje daril (46. člen ZD), do katerega ni

    upravičena. Pa tudi v primeru, če bi pritožnica zahtevala nujni delež

    oziroma vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža, bi bilo

    treba vrednost daril (četudi bi bila ta sporna) ugotoviti (na način

    določen v 30. členu ZD) v zapuščinskem in ne v pravdnem postopku.

    Ugotovitev vrednosti daril namreč ni prejudicialno vprašanje, zaradi

    katerega bi bila potrebna napotitev na pravdo.

     
  • 120.
    VSL sodba I Cpg 1346/2003
    15.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL07426
    ZOR člen 897, 1065, 897, 1065.
    zavarovalna pogodba - kredit- potrošniški kredit - namenski kredit - nenamenski kredit
    Pritrditi je sicer pritožniku, da je "potrošniški kredit" širok termin in da je pod tem možno razumeti marsikaj. Kljub temu pa je potrošniški kredit v skladu z določbo 5. člena Pravilnika lahko namenski ali nenamenski (gotovinski).

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>