• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL sklep III Cp 2437/2005
    16.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL50757
    ZPPSL člen 64, 64/1, 64/2, 64/3, 64, 64/1, 64/2, 64/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55, 55/1, 55/1-4.
    sklep o izvršbi - ugovor - izvršilni naslov
    Dolžnik se lahko v izvršilnem postopku uspešno sklicuje na pogoje

    potrjene prisilne poravnave le v primeru, če je upnik izvršilni

    naslov, na podlagi katerega se vodi izvršilni postopek, pridobil že

    pred začetkom postopka prisilne poravnave (prim. 1. in 2. odstavek

    64. člena Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji; ZPPSL),

    ne pa v primeru, ko je bil izvršilni naslov izdan šele po

    pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, saj mora pogoje

    prisilne poravnave v takem primeru upoštevati že pravdno sodišče, če

    jih ne, pa mora dolžnik odpravo nepravilnosti zahtevati že v pravdnem

    postopku (3. odstavek 64. člena ZPPSL).

     
  • 102.
    VSL sodba IV Cp 2973/2005
    16.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51316
    ZZZDR člen 129a, 129, 129a/1, 129a/2, 129a, 129, 129a/1, 129a/2. ZPP člen 216, 216.
    preživnina - mladoletni otrok
    Višina preživnine mora biti taka, da je sposobna zagotoviti otrokovo

    korist, kar pomeni, da mora biti primerna za uspešen celotni razvoj

    otroka, zato ni dovolj, da zajema le stroške najosnovnejših sredstev

    za njegovo preživetje.

    Zmožnost staršev za preživljanje mladoletnih otrok je treba presojati

    strogo: po materialnih in pridobitnih zmožnostih staršev. V

    obravnavanem primeru je treba izpostaviti, da ima toženec poklicno

    izobrazbo, za svojo trditev o iskanju zaposlitve pa ni ponudil

    nobenega dokaza.

    Toženec ima sicer le izredne dohodke (denarna sredstva ustvarja z

    razrezom lesa, z občasno prodajo živine in priložnostnim delom),

    vendar pa si je objektivno sliko o splošnem premoženjskem stanju

    zavezanca mogoče ustvariti šele na podlagi podatkov o lastništvu

    nepremičnin, njegovih sposobnosti glede na pridobljeno izobrazbo in

    strokovno usposobljenost ter zdravstveno stanje.

     
  • 103.
    VDS sodba Pdp 1779/2004
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03023
    ZDR člen 128, 128/2, 128, 128/2.
    plača - razlika v plačah - nadurno delo
    Delavec je v skladu z določbo 2. odstavka 128. člena ZDR upravičen do

    plačila za opravljene nadure v višini, kot je določena v 62. členu

    panožne kolektivne pogodbo (SKEI) v višini 150% urne postavke, saj ni

    dokazano, da bi bil po izrecnem pooblastilu direktorja kot zakonitega

    zatopnika tožene stranke sklenjen dogovor o višjem dodatku za delo

    preko polnega delovnega časa.

     
  • 104.
    VDS sklep Pdp 741/2005
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03215
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a, 105a/1, 105a/2.
    delovno razmerje - plačilo takse
    Po določbi 105. a člena ZPP se mora tožbi priložiti dokazilo

    o plačilu dolžne sodne takse. Če dokazilo ni predloženo in

    niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ravna

    sodišče s tako vlogo kot z nepopolno vlogo. Če dokazilo ni

    predloženo niti v roku za dopolnitev, se šteje, da je vloga

    umaknjena.

     
  • 105.
    VDSS sodba Pdp 1879/2004
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013981
    URS člen 2, 49. ZOR člen 103.
    konkurenčna klavzula - ustreznost nadomestila
    Dogovor o prepovedi konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja (t.i. konkurenčna klavzula), ki ne vsebuje tudi dogovora o ustreznem materialnem nadomestilu, do katerega je delavec upravičen v primeru spoštovanja dogovorjene konkurenčne klavzule, je v nasprotju z ustavnim načelom pravne in socialne države, v katerega spada tudi načelo ekvivalence iz odplačnih pogodbenih razmerij. Dogovora, ki enostransko omejuje in obremenjuje le delavca, ne da bi za dogovorjeno omejitev zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule dobil primerno materialno nadomestilo, ni mogoče upoštevati.
  • 106.
    VSL sklep III Cp 2207/2005
    16.6.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49750
    ZPPSL člen 104, 104/4, 111, 111/1, 143, 143/4, 104, 104/4, 111, 111/1, 143, 143/4.
    stečaj - dovolitev izvršbe - prekinitev izvršilnega postopka - stečajna masa tožene stranke
    Če je bil nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom začet stečajni

    postopek, se lahko izvršba zaradi izterjave njegove osebne (in ne

    poslovne) terjatve, kljub temu dovoli oziroma nadaljuje, vendar le

    glede premoženja, ki ni sestavni del stečajne mase, torej tistega, ki

    ga je stečajni dolžnik pridobil po začetku stečajnega postopka.

     
  • 107.
    VDS sklep Pdp 1841/2004
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03022
    ZS člen 83, 83/3, 83, 83/3. ZPP člen 274, 274. ZDR člen 204, 204/3, 204, 204/3.
    redno prenehanje - rok za vložitev tožbe - sodne počitnice
    Tožnica je vložila tožbo po preteku 30 dnevnega prekluzivnega roka iz

    3. odstavka 204. člena ZDR, zato je sodišče tožbo pravilno zavrglo.

    Zmotno je stališče pritožbe, da v času sodnih počitnic rok za

    vložitev tožbe ne teče, saj v času sodnih počitnic ne tečejo le

    procesni roki (3. odstavek 83. člena ZS), ne pa tudi materialni roki,

    rok iz 3. odstavka 204. člena ZDR pa je materialni prekluzivni rok.

     
  • 108.
    VSL sodba I Cpg 1369/2003
    16.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05649
    ZOR člen 82, 82/1, 143, 82, 82/1, 143.
    odstopnina - razdrtje pogodbe
    Tako kot ničnostna sankcija lahko zadene samo posamezno določilo

    splošnih pogojev in zato sama po sebi ne vpliva na veljavnost drugih

    pogodbenih določil, tudi pretirano visoka odstopnina, torej takšna,

    ki je nepravična do druge stranke, ne povzroči neveljavnosti samega

    dogovora o odstopnini, kot to zmotno meni pritožnik.

    Določbe o posledicah razdrtja pogodbe niso kogentne narave, še

    zlasti, ker ZOR dopušča možnost dogovora o odstopnini.

     
  • 109.
    VDS sklep Pdp 1874/2003
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03230
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88, 88/1, 88/1-3.
    pogodba o zaposlitvi - krivdni razlog
    Krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je

    podan, če delavec ne izpolnjuje pogodbenih ali drugih

    obveznosti iz delovnega razmerja in je pri tem podana

    njegova krivda. Pri odločitvi o zakonitosti redne odpovedi

    PZ iz krivdnega razloga mora zato sodišče ugotoviti, ali je

    tožnica s tem, ko se ji v času bolniškega staleža udeležila

    računovodskega seminarja, kršila delovne obveznosti po PZ in

    ne ali so podane hujše kršitve delovnih obveznosti po

    kolektivni pogodbi dejavnosti bank in hranilnic v Republiki

    Sloveniji.

     
  • 110.
    VSL sodba I Cpg 289/2004
    16.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL05284
    ZZK člen 20, 60, 20, 60.
    zaznamba vrstnega reda - hipoteka - predznamba
    V skladu s 1. odst. 64. člena takrat veljavnega Zakona o temeljnih

    lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ 6/80) se hipoteka na podlagi

    pravnega posla pridobi z vpisom v javno knjigo. S tem v zvezi pa je

    materialnopravno zmotno izhodišče sodišča prve stopnje, da je tožeča

    stranka hipoteko pridobila že z vpisom zaznambe vrstnega reda dne

    24.10.1991, to je pred uveljavitvijo ZDen. Sodišče prve stopnje je

    namreč učinek zaznambe vrstnega reda neutemeljeno razlagalo z učinkom

    predznambe zastavne pravice.

     
  • 111.
    VSL sodba I Cpg 1316/2003
    16.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06224
    ZOR člen 997, 998, 1019, 1019/3, 1022, 1022/1, 997, 998, 1019, 1019/3, 1022, 1022/1.
    poroštvo - zastaranje - pretrganje zastaranja
    Dejstvo, da se menična izjava sklicuje na Zakon o menici, ne

    izključuje možnosti, da je v njej vsebovana tudi poroštvena izjava.

    Zastaranje porokove obveznosti je urejeno v 1019. členu ZOR.

    Proti poroku se zastaranje pretrga le, če je bilo pretrgano

    zastaranje zoper glavnega dolžnika zaradi kakšnega upnikovega

    ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika.

     
  • 112.
    VSK sodba in sklep I Cpg 213/2004
    16.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01200
    ZOR člen 277, 1060, 277, 1060.
    zamudne obresti - tek zamudnih obresti
    Pri obrestih gre za akcesorno terjatev, ki deli usodo glavnice. Terjatev iz naslova glavnice je v obravnavanem primeru nastala pred 1.1.2002, zato glede na 1060. čl. ZOR ne prihaja v poštev določba 376. čl. OZ, po kateri obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico.

     
  • 113.
    VSL sodba I Cpg 1297/2003
    16.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL07445
    ZOR člen 567, 567.
    najem - zakup - najemnina - prometni davek - ddv
    Trditve pritožnika, da je bila najemna pogodba sklenjena pred uveljavitvijo Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV) in zato v njej ni navedeno, da naj bi dolžnik plačeval DDV, niso upoštevne, saj sta pravdni stranki v pogodbi upoštevali in navedli prometni davek, katerega je DDV zgolj nadomestil (1. odstavek 3. člena najemne pogodbe).

     
  • 114.
    VDS sodba Pdp 1619/2004
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03028
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88, 88/1, 88/1-3.
    delavec - odpoved - krivda
    Ker je bila tožnica utemeljeno prepričana, da ima v času

    fizioterapije odobren 4 - urni bolniški stalež, saj jo je o odprtju

    bolniškega staleža obvestil njen lečeči zdravnik, podana redna

    odpoved iz krivdenga razloga ni zakonita. Tožena stranka bi morala

    dokazati, da je tožnica pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega

    razmerja kršila (vsaj) iz malomarnosti, da bi ji lahko zakonito redno

    odpovedala PZ iz krivdnega razloga.

     
  • 115.
    VSL sklep II Cp 924/2005
    15.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50029
    ZPP člen 214, 214/1, 318, 214, 214/1, 318.
    zamudna sodba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Če so izkazani pogoji za izdajo zamudne sodbe, sodišče ne sme

    ugotavljati ali je tožeča stranka predlagala dokaze za utemeljitev

    resničnosti tožbenih trditev. Procesna neaktivnost tožene stranke

    namreč vzpostavlja pravno fikcijo oziroma neizpodbojno domnevo, da so

    trditve v tožbi resnične, oziroma, da jih je kot takšne tožena

    stranka s svojo pasivnostjo priznala ter jih zato kot nespornih ni

    treba dokazovati.

     
  • 116.
    VSL sodba I Cp 2042/2004
    15.6.2005
    stvarno pravo
    VSL50072
    ZTLR člen 15, 21, 15, 21.
    pridobitev lastninske pravice
    Tožnik je svoj večji solastniški delež na nepremičnini utemeljeval z

    vlaganji v nepremičnino, ki so bila opravljena v soglasju s toženko,

    in ki naj bi po njegovem mnenju privedla do spremembe solastniških

    deležev. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da samo

    vlaganja, četudi opravljena s soglasjem drugega solastnika, ne morejo

    spreminjati stvarnopravnih razmerij med solastnikoma. Soglasij

    toženke namreč ni mogoče šteti za soglasje o spremembi solastniških

    deležev, temveč tako, kot so bila ta dana: kot soglasja solastnika za

    potrebe upravnih postopkov za pridobitev ustreznih dovoljenj za

    gradnjo in kot soglasja solastnika, potrebna za upravljanje solastne

    stvari (15. člen ZTLR).

     
  • 117.
    VSL sodba I Cp 1617/2004
    15.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50342
    ZOR člen 361, 361/1, 361, 361/1.
    zastaranje
    Tožeča stranka ni pridobila pravice terjati izpolnitev terjatve takoj

    po zaključku del na objektu tožene stranke. Takšno stališče je

    materialnopravno zmotno. V obravnavanem primeru bi zastaranje lahko

    začelo teči šele po sestavi ustreznega končnega obračuna vseh

    opravljenih del. V takšnem primeru bi začelo zastaranje teči od

    zapadlosti takšnega obračuna, vendar le pod nadaljnjim pogojem, da je

    končni obračun izdan v primernem roku od dneva, ko so bila dela

    končana in v katerem je bilo mogoče takšen obračun sestaviti. Če pa

    končni obračun v tem roku ni izdan, pa začne zastaranje teči že po

    izteku primernega roka.

     
  • 118.
    VSL sodba I Cpg 1346/2003
    15.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL07426
    ZOR člen 897, 1065, 897, 1065.
    zavarovalna pogodba - kredit- potrošniški kredit - namenski kredit - nenamenski kredit
    Pritrditi je sicer pritožniku, da je "potrošniški kredit" širok termin in da je pod tem možno razumeti marsikaj. Kljub temu pa je potrošniški kredit v skladu z določbo 5. člena Pravilnika lahko namenski ali nenamenski (gotovinski).

     
  • 119.
    VSL sodba in sklep I Cp 2114/2004
    15.6.2005
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50346
    ZZZDR člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZD člen 10, 10/2, 10, 10/2. ZPP člen 155, 155/1, 155, 155/1.
    izvenzakonska zveza - dedovanje - stroški pravdnega postopka - zastopanje
    1. Premoženjska razmerja med domnevnima izvenzakonskima partnerjema

    je le ena izmed okoliščin, ki jo je sodišče prve stopnje ugotavljalo,

    v povezavi tudi z ostalimi okoliščinami. Pritrditi je sicer pritožbi,

    da imajo tudi nekateri zakonci takšen premoženjski režim, da pretežno

    ločeno razpolagajo z denarnimi sredstvi. Vendar pa je sodišče prve

    stopnje ugotovilo, da sta tožnica in zapustnik popolnoma ločeno

    razpolagala s svojimi denarnimi sredstvi, razen posameznih odstopanj,

    ko je zapustnik tožnici prispeval svoj delež za hrano, pijačo,

    določene tekoče stroške ter gospodinjska opravila tožnice, kar pa je

    po oceni pritožbenega sodišča značilno za vsako življenjsko skupnost,

    ki ne predstavlja izvenzakonske skupnosti (npr. študentski kolegi).

    2. V primeru, kadar stranka pooblasti odvetnika, ki ima pisarno v

    kraju njenega prebivališča, je treba stroške zastopanja izven sedeža

    odvetnika, oceniti kot potrebne, ne glede na kraj sojenja (po obvezni

    razlagi Odvetniške tarife-OT upravnega odbora Odvetniške zbornice

    Slovenije z dne 1.2.2000; 22. člen OT, prvi odstavek 155. člena ZPP).

    Ni namreč mogoče zahtevati od stranke, da si najame odvetnika izven

    kraja svojega stalnega prebivališča.

     
  • 120.
    VSL sodba I Cp 1436/05
    15.6.2005
    pravo intelektualne lastnine
    VSL51144
    ZASP člen 18, 19, 20, 21, 23, 167, 168, 169, 18, 19, 20, 21, 23, 167, 168, 169.
    materialna in moralna avtorska pravica
    Objava fotografije tožnikovega dela, kot izhaja iz fotomonografije

    Ž., nedvomno predstavlja reprodukcijo, pravica reproduciranja pa je

    izključna pravica avtorja. Fotografija ne predstavlja v celoti

    avtorjevega dela, zlasti ne v idejni zasnovi, zato je kršena

    avtorjeva pravica do spoštovanja dela. Brez dovoljenja avtorja ni

    mogoča nobena uporaba njegovega dela v kakršnikoli obliki, zato

    dejstvo, da je bila fotografija objavljena v knjigi, ki promovira

    mesto Ž., ne opravičuje ravnanja tožene stranke. Tožena stranka ni

    navedla imena avtorja in naziva dela, kar je naslednja kršitev

    pravice do priznanja avtorstva.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>