• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL sodba I Cp 400/2005
    16.6.2005
    DEDNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSL50361
    ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
    Skladno s 1. odstavkom 142. člena ZD dedič odgovarja za zapustnikove

    dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Odločilno

    dejstvo za odgovornost za zapustnikove dolgove je torej, da je tisti,

    za katerega se trdi, da je dolg "podedoval", dedič onega, zoper

    katerega je imel tožnik terjatev. Tožnik mora imeti torej terjatev do

    zapustnika.

    Na podlagi ugotovljenih dejstev ni mogoče zaključiti, da toženec ni

    imel vpliva na poslovanje družbe, ker ga ne bi mogel imeti. Skladno z

    obrazložitvijo odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr.

    št. U-I-135/00 z dne 09.10.2002, bi ga bilo mogoče le v tem primeru

    šteti za pasivnega družbenika (ali če se sploh ne bi zavedal, da je

    družbenik družbe, vendar takih trditev v postopku ni bilo). Dokazni

    postopek pa je pokazal, da toženec ni imel vpliva na poslovanje

    družbe zato, ker ga ni hotel imeti. Navedeno pa pomeni, da toženec,

    ki je bil edini družbenik v družbi S.H. d.o.o., svojih družbeniških

    obveznosti ni hotel izpolnjevati in je tako tudi sam prispeval k

    temu, da je bila družba izbrisana iz registra. Posledica takšnega

    neskrbnega ravnanja pa je skladno z navedeno odločbo Ustavnega

    sodišča njegova odgovornost za obveznosti izbrisane družbe.

     
  • 102.
    VSL sklep III Cp 2207/2005
    16.6.2005
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49750
    ZPPSL člen 104, 104/4, 111, 111/1, 143, 143/4, 104, 104/4, 111, 111/1, 143, 143/4.
    stečaj - dovolitev izvršbe - prekinitev izvršilnega postopka - stečajna masa tožene stranke
    Če je bil nad dolžnikom kot samostojnim podjetnikom začet stečajni

    postopek, se lahko izvršba zaradi izterjave njegove osebne (in ne

    poslovne) terjatve, kljub temu dovoli oziroma nadaljuje, vendar le

    glede premoženja, ki ni sestavni del stečajne mase, torej tistega, ki

    ga je stečajni dolžnik pridobil po začetku stečajnega postopka.

     
  • 103.
    VSL sodba I Cpg 1316/2003
    16.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06224
    ZOR člen 997, 998, 1019, 1019/3, 1022, 1022/1, 997, 998, 1019, 1019/3, 1022, 1022/1.
    poroštvo - zastaranje - pretrganje zastaranja
    Dejstvo, da se menična izjava sklicuje na Zakon o menici, ne

    izključuje možnosti, da je v njej vsebovana tudi poroštvena izjava.

    Zastaranje porokove obveznosti je urejeno v 1019. členu ZOR.

    Proti poroku se zastaranje pretrga le, če je bilo pretrgano

    zastaranje zoper glavnega dolžnika zaradi kakšnega upnikovega

    ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika.

     
  • 104.
    VSL sklep III Cp 2437/2005
    16.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL50757
    ZPPSL člen 64, 64/1, 64/2, 64/3, 64, 64/1, 64/2, 64/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55, 55/1, 55/1-4.
    sklep o izvršbi - ugovor - izvršilni naslov
    Dolžnik se lahko v izvršilnem postopku uspešno sklicuje na pogoje

    potrjene prisilne poravnave le v primeru, če je upnik izvršilni

    naslov, na podlagi katerega se vodi izvršilni postopek, pridobil že

    pred začetkom postopka prisilne poravnave (prim. 1. in 2. odstavek

    64. člena Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji; ZPPSL),

    ne pa v primeru, ko je bil izvršilni naslov izdan šele po

    pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, saj mora pogoje

    prisilne poravnave v takem primeru upoštevati že pravdno sodišče, če

    jih ne, pa mora dolžnik odpravo nepravilnosti zahtevati že v pravdnem

    postopku (3. odstavek 64. člena ZPPSL).

     
  • 105.
    VSK sodba in sklep I Cpg 213/2004
    16.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01200
    ZOR člen 277, 1060, 277, 1060.
    zamudne obresti - tek zamudnih obresti
    Pri obrestih gre za akcesorno terjatev, ki deli usodo glavnice. Terjatev iz naslova glavnice je v obravnavanem primeru nastala pred 1.1.2002, zato glede na 1060. čl. ZOR ne prihaja v poštev določba 376. čl. OZ, po kateri obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico.

     
  • 106.
    VDS sodba Pdp 468/2005
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03227
    ZPP člen 141, 141/2, 141/4, 141, 141/2, 141/4.
    delovno razmerje - zamudna sodba - vročanje - odpoved pogodbe
    Tožba s pozivom na odgovor je bila pritrjena na vrata na

    naslovu, ki je bil kot sedež pravne osebe - tožene stranke -

    naveden v sodnem registru. Ker je vročitev pravni osebi

    zakonito opravljena, če se obvestilo pusti na vratih

    prostorov sedeža, je bila tožba pravilno vročena in

    posledično zamudna sodba zakonito izdana.

     
  • 107.
    VDS sodba Pdp 1689/2004
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03211
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - zagovor
    Tožena stranka je tožnici poslala pisno opozorilo v zvezi z

    možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga

    in ji hkrati omogočila pisni zagovor, saj je pisnemu

    opozorilu priložila obrazec za podajo pisnega zagovora z

    navodilom, naj zagovor pošlje direktorju. S tem je tožena

    stranka izpolnila zahtevo iz 2. odst. 83. člena ZDR.

     
  • 108.
    VDS sodba Pdp 1779/2004
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03023
    ZDR člen 128, 128/2, 128, 128/2.
    plača - razlika v plačah - nadurno delo
    Delavec je v skladu z določbo 2. odstavka 128. člena ZDR upravičen do

    plačila za opravljene nadure v višini, kot je določena v 62. členu

    panožne kolektivne pogodbo (SKEI) v višini 150% urne postavke, saj ni

    dokazano, da bi bil po izrecnem pooblastilu direktorja kot zakonitega

    zatopnika tožene stranke sklenjen dogovor o višjem dodatku za delo

    preko polnega delovnega časa.

     
  • 109.
    VSL sodba I Cpg 1369/2003
    16.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL05649
    ZOR člen 82, 82/1, 143, 82, 82/1, 143.
    odstopnina - razdrtje pogodbe
    Tako kot ničnostna sankcija lahko zadene samo posamezno določilo

    splošnih pogojev in zato sama po sebi ne vpliva na veljavnost drugih

    pogodbenih določil, tudi pretirano visoka odstopnina, torej takšna,

    ki je nepravična do druge stranke, ne povzroči neveljavnosti samega

    dogovora o odstopnini, kot to zmotno meni pritožnik.

    Določbe o posledicah razdrtja pogodbe niso kogentne narave, še

    zlasti, ker ZOR dopušča možnost dogovora o odstopnini.

     
  • 110.
    VSL sodba II Cp 1751/2004
    16.6.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50976
    ZD člen 60, 60/1, 60/3, 60, 60/1, 60/3.
    neveljavnost oporoke - zmota v nagibu
    Oporoka je neveljavna (tudi tedaj), če je oporočitelj oporoko

    napravil, ker je bil v zmoti, med drugim tudi v zmoti o dejstvih, ki

    so ga nagnila k takim razpolaganjem. V konkretnem primeru bi morala

    tožnica dokazati, da je bil pokojni v zmoti glede okoliščine, ki ga

    je nagnila, da je sklenil oporočno razpolagati v korist oporočnega

    dediča (toženca). Tožničnine trditve, da oporočitelj oporoke ne bi

    napravil (v tem primeru bi bila tožnica zakonita dedinja do 1/2

    zapuščine) oziroma bi jo napravil v celoti v njeno korist, če ne bi

    (zmotno) mislil, da je tožnica kriva za samomor njenega očeta, brata

    oporočitelja, ne more pripeljati do ugoditve tožbenemu zahtevku.

     
  • 111.
    VSL sodba I Cp 2031/04
    16.6.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51137
    OZ člen 73, 73/1, 73/2, 76, 76/3, 86, 86/1, 87, 87/1, 190, 190/3, 73, 73/1, 73/2, 76, 76/3, 86, 86/1, 87, 87/1, 190, 190/3.
    pogodba o posredovanju - pooblastila - ničnost - neupravičena pridobitev
    Pooblastilo za sklenitev kupoprodajne pogodbe glede nepremičnine mora

    vsebovati oznako te nepremičnine z zemljiškoknjižnimi podatki.

     
  • 112.
    VSL sodba IV Cp 2973/2005
    16.6.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51316
    ZZZDR člen 129a, 129, 129a/1, 129a/2, 129a, 129, 129a/1, 129a/2. ZPP člen 216, 216.
    preživnina - mladoletni otrok
    Višina preživnine mora biti taka, da je sposobna zagotoviti otrokovo

    korist, kar pomeni, da mora biti primerna za uspešen celotni razvoj

    otroka, zato ni dovolj, da zajema le stroške najosnovnejših sredstev

    za njegovo preživetje.

    Zmožnost staršev za preživljanje mladoletnih otrok je treba presojati

    strogo: po materialnih in pridobitnih zmožnostih staršev. V

    obravnavanem primeru je treba izpostaviti, da ima toženec poklicno

    izobrazbo, za svojo trditev o iskanju zaposlitve pa ni ponudil

    nobenega dokaza.

    Toženec ima sicer le izredne dohodke (denarna sredstva ustvarja z

    razrezom lesa, z občasno prodajo živine in priložnostnim delom),

    vendar pa si je objektivno sliko o splošnem premoženjskem stanju

    zavezanca mogoče ustvariti šele na podlagi podatkov o lastništvu

    nepremičnin, njegovih sposobnosti glede na pridobljeno izobrazbo in

    strokovno usposobljenost ter zdravstveno stanje.

     
  • 113.
    VDSS sodba Pdp 1879/2004
    16.6.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS0013981
    URS člen 2, 49. ZOR člen 103.
    konkurenčna klavzula - ustreznost nadomestila
    Dogovor o prepovedi konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja (t.i. konkurenčna klavzula), ki ne vsebuje tudi dogovora o ustreznem materialnem nadomestilu, do katerega je delavec upravičen v primeru spoštovanja dogovorjene konkurenčne klavzule, je v nasprotju z ustavnim načelom pravne in socialne države, v katerega spada tudi načelo ekvivalence iz odplačnih pogodbenih razmerij. Dogovora, ki enostransko omejuje in obremenjuje le delavca, ne da bi za dogovorjeno omejitev zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule dobil primerno materialno nadomestilo, ni mogoče upoštevati.
  • 114.
    VSL sodba I Cpg 289/2004
    16.6.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL05284
    ZZK člen 20, 60, 20, 60.
    zaznamba vrstnega reda - hipoteka - predznamba
    V skladu s 1. odst. 64. člena takrat veljavnega Zakona o temeljnih

    lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ 6/80) se hipoteka na podlagi

    pravnega posla pridobi z vpisom v javno knjigo. S tem v zvezi pa je

    materialnopravno zmotno izhodišče sodišča prve stopnje, da je tožeča

    stranka hipoteko pridobila že z vpisom zaznambe vrstnega reda dne

    24.10.1991, to je pred uveljavitvijo ZDen. Sodišče prve stopnje je

    namreč učinek zaznambe vrstnega reda neutemeljeno razlagalo z učinkom

    predznambe zastavne pravice.

     
  • 115.
    VSL sklep I Cp 2519/2005
    15.6.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50586
    ZPP člen 210, 210/2, 210/3, 210, 210/2, 210/3.
    mirovanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - pravočasnost predloga
    Predlog za nadaljevanje postopka mora stranka predlagati v štirih

    mesecih, šteto od dneva nastopa mirovanja. Predlog za nadaljevanje

    postopka torej lahko stranka poda tudi pred potekom treh mesecev,

    šteto od nastopa mirovanja, vendar se bo postopek v takem primeru

    nadaljeval šele po poteku treh mesecev od nastopa mirovanja.

     
  • 116.
    VSL sodba I Cp 919/2004
    15.6.2005
    pravo vrednostnih papirjev
    VSL50599
    ZOR člen 256, 256/2, 1009, 256, 256/2, 1009.
    vrednostni papirji - lastna menica - ugovor - poroštvo - aval
    Dokler sta menični upnik in dolžnik tudi stranki iz temeljnega

    razmerja, lahko menični dolžnik zoper meničnega upnika uveljavlja vse

    ugovore iz razmerja, ki je podlaga za izdajo menice. Načelo

    abstraktnosti menične zaveze v tem razmerju ne velja.

     
  • 117.
    VSL sklep III Cp 2018/2005
    15.6.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49763
    ZIZ člen 38, 38/7, 38, 38/7.
    izvršilni stroški - povrnitev izvršilnih stroškov
    Iz podatkov v spisu je razvidno, da je upnica že dne 14.7.2004

    zahtevala plačilo izvršilnih stroškov po računu št. 2142/04 z dne

    15.6.2004 v višini 52.888,80 SIT in računu št. 2292/04 z dne

    28.6.2004 v višini 55.503,00 SIT (l.št. 56), dne 17.8.2004 pa tudi

    stroške po računu št. 2576/04 z dne 16.7.2004 v višini 55.503,00 SIT

    (l. št. 60). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bila višina

    izvršilnih stroškov znana najprej z dnem izstavitve računov, tako da

    je upnica zahtevala povrnitev stroškov takoj, ko so nastali in je

    bila znana njihova višina, torej še pravočasno v skladu z določbo

    sedmega odstavka 38. člena ZIZ.

     
  • 118.
    VSL sklep II Cp 1340/2004
    15.6.2005
    stanovanjsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL50265
    SZ člen 42, 48, 42, 48. ZPP člen 8, 8.
    načelo kontradiktornosti
    Po 42. členu SZ mora lastnik stanovanja najemniku izročiti stanovanje

    kot predmet najema po najemni pogodbi v stanju, ki najemniku

    stanovanja omogoča normalno uporabo stanovanja, skladno z veljavnimi

    normativi in standardi (prva alinea 42. člena SZ). Hkrati je lastniku

    naloženo, da stanovanje vzdržuje v stanju, ki zagotavlja najemniku

    normalno uporabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov, objektov in

    naprav stanovanjske hiše (druga alinea 42. člena SZ).

    Sodišče je kršilo svojo obveznost, da vse navedbe stranke vzame na

    znanje, pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih navedb, ki

    so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi

    opredeli.

     
  • 119.
    VSL sodba in sklep I Cp 2114/2004
    15.6.2005
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50346
    ZZZDR člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZD člen 10, 10/2, 10, 10/2. ZPP člen 155, 155/1, 155, 155/1.
    izvenzakonska zveza - dedovanje - stroški pravdnega postopka - zastopanje
    1. Premoženjska razmerja med domnevnima izvenzakonskima partnerjema

    je le ena izmed okoliščin, ki jo je sodišče prve stopnje ugotavljalo,

    v povezavi tudi z ostalimi okoliščinami. Pritrditi je sicer pritožbi,

    da imajo tudi nekateri zakonci takšen premoženjski režim, da pretežno

    ločeno razpolagajo z denarnimi sredstvi. Vendar pa je sodišče prve

    stopnje ugotovilo, da sta tožnica in zapustnik popolnoma ločeno

    razpolagala s svojimi denarnimi sredstvi, razen posameznih odstopanj,

    ko je zapustnik tožnici prispeval svoj delež za hrano, pijačo,

    določene tekoče stroške ter gospodinjska opravila tožnice, kar pa je

    po oceni pritožbenega sodišča značilno za vsako življenjsko skupnost,

    ki ne predstavlja izvenzakonske skupnosti (npr. študentski kolegi).

    2. V primeru, kadar stranka pooblasti odvetnika, ki ima pisarno v

    kraju njenega prebivališča, je treba stroške zastopanja izven sedeža

    odvetnika, oceniti kot potrebne, ne glede na kraj sojenja (po obvezni

    razlagi Odvetniške tarife-OT upravnega odbora Odvetniške zbornice

    Slovenije z dne 1.2.2000; 22. člen OT, prvi odstavek 155. člena ZPP).

    Ni namreč mogoče zahtevati od stranke, da si najame odvetnika izven

    kraja svojega stalnega prebivališča.

     
  • 120.
    VSL sodba I Kp 607/2005
    15.6.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22659
    KZ člen 96, 96.
    odvzem premoženjske koristi
    Obtožencem, ki so dejanje storili v sostorilstvu ali z drugo obliko

    udeležbe, ni mogoče naložiti v plačilo dosežene protipravne

    premoženjske koristi solidarno, tako da ni določeno, za koliko je bil

    vsak od obtožencev obogaten. V takšnem primeru je mogoče vsakemu od

    sostorilcev naložiti posebej, da naj plača denarni znesek, ki ustreza

    premoženjski koristi, ki jo je sam pridobil.

     
  • <<
  • <
  • 6
  • od 14
  • >
  • >>