prošnja za brezplačno pravno pomoč - vsebinski pogoj - neizvedba dokazov - verjeten izgled za uspeh
Pri vsebinskem pogoju se upošteva predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne možnosti za uspeh ter da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP). Zakon določa, da je zadeva očitno nerazumna med drugim, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1, 129/1-2. ZLD-1 člen 5, 10, 10/3.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - stvarna legitimacija - upravna zadeva - zavrženje vloge
Lekarniška dejavnost se po prvem odstavku 5. člena ZLD-1 uvršča med javne zdravstvene službe. Gre za regulirano dejavnost, ki se izvaja pod pogoji ZLD-1. Že iz tega, da gre za regulirano dejavnost, ki se med drugim izvaja tako, da se za ustanovitev podružnice lekarne ob izpolnjenih pogojih ZLD-1 izda dovoljenje, izhaja, da gre za upravno zadevo.
Izpolnjenost pogojev za izdajo dovoljenja je stvar vsebinske presoje utemeljenosti ali neutemeljenosti zahteve, zato upravni organ o tem lahko odloči šele po izvedenem postopku z odločbo, s katero dovoljenje izda ali pa zavrne zahtevo za njegovo izdajo.
mednarodna zaščita - informacije o izvorni državi - nekonsistentnost izjav
Tožena stranka je v odločbi dovolj razumljivo obrazložila, zakaj ne sledi tožnikovim navedbam o preganjanju. Iz navedenega razloga tudi po mnenju sodišča ni bilo potrebno pridobiti informacij o izvorni državi, saj je tožena stranka v odločbi tudi dovolj prepričljivo obrazložila, zakaj teh informacij ni pridobila. Tožena stranka je dovolj temeljito obrazložila, zakaj je štela tožnika za neverodostojnega. Po ugotovitvah sodišča neskladja v tožnikovih izjavah niso bila le manjša.
Sodišče sledi zaključku tožene stranke, da tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka ne izpolnjuje predpisanih zakonskih pogojev po določilih 64. in 65. člena ZMZ-1 iz razlogov, ki jih je tožena stranka celovito in logično prepričljivo navedla v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v okviru citiranih posebnih določb, ki zaostrujejo dokazne standarde, ter ob upoštevanju sodne prakse Vrhovnega sodišča v izpostavljenih sodbah I Up 41/2014 z dne 6. 2. 2014, I Up 298/2013 z dne 22. 8. 2013, I Up 322/2010 z dne 22. 12. 2010, I Up 1717/2009 z dne 23. 4. 2009, I Up 359/2008 z dne 17. 7. 2008, ki je najvišje sodišče v državi (1. odstavek 127. člena Ustave).
Po presoji sodišča je logično, da je na strani prosilca dokazno breme, da izkaže, da novih dokazov ali dejstev, ki so obstajali že v času prvega postopka, brez svoje krivde takrat ni mogel uveljavljati (3. odstavek 64. člena ZMZ-1).
prostorski ureditveni pogoji (PUP) - obvezna razlaga - postopek nadzora - položaj stranke v upravnem postopku - upravni spor - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Postopek nadzora toženke nad zakonitostjo sporne Obvezne razlage Odloka PUP, torej splošnega akta iz pristojnosti lokalne skupnosti, po citirani določbi 64. člena ZDU-1 ne predstavlja postopka odločanja toženke v konkretnem upravnem postopku, v katerem bi imel tožnik položaj stranke, čeprav je izvedbo nadzora toženki nesporno sam predlagal oziroma podal pobudo za njegovo izvedbo. Ne glede na to, da je tožnik podal pobudo za uvedbo postopka nadzora, se je ta postopek vodil po uradni dolžnosti in, kot pravilno pojasnjuje toženka v izpodbijanem sklepu, obvestilo tožniku (kot pobudniku nadzora) tudi po presoji sodišča ne predstavlja posamičnega upravnega akta, s katerim bi organ odločil o (konkretni tožnikovi) pravici oziroma pravni koristi in bi kot tak lahko bil predmet pritožbe v upravnem postopku.
ZOPDA člen 2, 2/4, 4, 4/1, 5, 5/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
azbest - izpostavljenost azbestu - povrnitev škode - smrt upravičenca - dedič - obrazložitev odločbe - pravica do izjave
Glede na vsebino obrazložitve, ki jo je za zavrnitev obravnavane vloge podala komisija, sodišče poudarja, da ne le iz ZUP, ampak tudi iz ZOPDA ne izhaja, da se toženki v odločbi, kot je izpodbijana, ne bi bilo treba obrazloženo opredeliti do vseh v postopku podanih navedb in dokazov strank(e), tudi ko se nanašajo na mnenje interdisciplinarne skupine strokovnjakov. Nasprotno, stranka takšne ugovore lahko poda in ima glede na zakonsko ureditev tudi pravico, da prejme argumentiran odgovor nanje.
brezplačna pravna pomoč - dopolnitev vloge - prošnja za brezplačno pravno pomoč - osebna vročitev - poziv za odpravo pomanjkljivosti
Napačna navedba razloga vrnitve pisanja pošiljatelju na vročilnici, in sicer da je “naslovnik preseljen”, nima vpliva na pravilno izveden postopek vročanja, saj se tudi v skladu s četrtim odtavkom 87. člena ZUP ob drugem neuspešnem poskusu vročitve v hišni predalčnik (če naslovnik slednjega nima ali je ta neuporaben) pošiljka vrne pošiljatelju.
Ker je pomožni kmetijski objekt lahko namenjen tudi vrtnarjenju, za kar naj bi po ugotovitvah upravnega organa obravnavani objekt uporabljali tožniki, je bilo v zadevi zmotno uporabljeno materialno pravo. To pa posledično pomeni, da je za odločitev o zadevi pomembno tudi, kdaj je bil objekt zagrajen in ali je zato mogoče uporabiti UN.
Tožniki upravnemu organu utemeljeno očitajo kršitev pravil postopka, ker ni izvedel vseh predlaganih dokazov. Iz izpodbijane odločbe namreč ne izhaja, zakaj prvostopenjski organ ni izvedel vseh dokazov, ki so jih predlagali tožniki. Razlogi, ki jih v odgovor pritožbenim navedbam navaja drugostopenjski organ, pa pomenijo nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZEN člen 27, 28, 47, 48, 49, 49/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
ureditev meje - evidentiranje meje - evidentiranje parcelacije - mejna obravnava - prepozen ugovor - prekluzija
Posamezna upravna zadeva je evidentiranje meje posamezne parcele in njena parcelacija oziroma samo parcelacija, če ima parcela meje že urejene. Upravni postopek se z začne s predlogom upravičenega predlagatelja (28. oziroma 48. člen ZEN). Če tak predlog za parcelo prve tožnice in drugega tožnika ni bil vložen ter zato o njuni parceli ni bilo odločeno, ni prišlo do posega v njun pravni položaj.
Mejna obravnava ni del upravnega postopka, geodetska uprava pa v upravnem postopku odloči le o zahtevi upravičenega predlagatelja.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zazidano zemljišče - porušenje obstoječega objekta - pripravljalna dela - začetek gradnje
Kot je navedlo sodišče v sodbah III U 128/2019 in III U 204/2019, četudi ZGO-1 v primeru zakoličenja objekta govori, da se to opravi ''pred začetkom gradnje'', to po presoji sodišča samo po sebi še ne pomeni, da zakoličbe v nobenem primeru ni mogoče šteti kot del gradnje novega objekta. Enako po mnenju sodišča velja za izkop gradbene jame. Glede na povedano je po mnenju sodišča treba konkretno ugotoviti, katera dela so bila izvedena na predmetnih zemljiščih in kakšna je njihova narava, tj. ali so bila dejansko namenjena postavitvi objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, ter šele na podlagi teh ugotovitev v vsakem posameznem primeru presoditi, ali je to mogoče umestiti v dela, ki so bila izvedena s ciljem zgraditve objekta ali ne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - javna dražba - verjeten izgled za uspeh - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Organ za BPP je pravilno tudi ugotovil, da tožnica zoper dražbeni razglas (glede na 92. in 93. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki predvideva dražbo kot način prodaje) nima na voljo pravnih sredstev. Tožnica pa tudi ne v upravnem postopku, ne sedaj v tožbi, ne zatrjuje, da bi želela vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi, zato je organ za BPP pravilno ocenil, da tožnica do dodelitve BPP tudi iz tega razloga (upoštevajoč četrto alinejo prvega odstavka 8. člena ZBPP) ni upravičena.
ZPOmK-1 člen 19, 29, 29/2, 31, 31/2, 34. ZUP člen 9.
varstvo konkurence - preiskava poslovnih prostorov - poročilo o preiskavi - sodelovalna dolžnost podjetja - oviranje preiskave - izrek kazni - načelo zaslišanja stranke v postopku - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Sodelovalna dolžnost zahteva aktivno sodelovanje podjetja pri preiskavi, kar pomeni, da mora podjetje pooblaščenim osebam dejavno pomagati pri iskanju želenih podatkov in dokumentov. Golo omogočanje dostopa do prostorov in dokumentacije ter popolno pasivnost podjetja pri iskanju želenega pa je razumeti kot zavračanje sodelovanja in s tem oviranje preiskave. Tožnik tako ni bil dolžan zgolj omogočiti dostopa do relevantne dokumentacije (in s tem prostorov), pač pa bi moral to tudi sam predložiti oziroma toženki aktivno omogočiti dostop do prostorov, v katerih se ta nahaja (v smislu usmeritve). Preiskovano podjetje mora tudi samo vedeti, kaj je relevantno za preiskavo, v smislu dokumentacije, ki jo poseduje; upoštevaje, da mu je predmet in namen preiskave znan. To izhaja že iz same narave stvari, saj toženka ne more vedeti, s katerimi dokumenti preiskovano podjetje razpolaga.
Že vročitev sklepa o preiskavi, upoštevaje njegov jasno opredeljen predmet preiskave, je tožniku nalagala dolžnost, da bi toženki v okviru preiskave (samoiniciativno) predložil tudi originalne pogodbe o dobavi zemeljskega plina njegovim odjemalcem oziroma ji navedel lokacijo prostorov, kjer se te nahajajo.
Razlikovanje med kršitvijo oviranja preiskave, ki je podana bodisi v aktivni ali pasivni obliki samo po sebi še ne vpliva na težo kršitve. Resda bodo praviloma hujše oblike oviranja preiskave izvršene na podlagi aktivnih ravnanj preiskovanega podjetja, vendar pa samo slednja okoliščina ne more že sama po sebi predstavljati težje kršitve.
Tožnik je z neizvedenimi dokaznimi predlogi (tj. zaslišanji prič) skušal dokazati ravno nasprotna dejstva od tistih, ki jih je kot dokazana ugotovila toženka in nanje oprla svojo odločitev, in sicer da ni kršil sodelovalne dolžnosti oziroma oviral preiskave. V takšnih okoliščinah, upoštevaje, da so predlagana zaslišanja prič predstavljala tudi enega izmed poglavitnih tožnikovih dokazov, pa je zavrnitev tožnikovih dokaznih predlogov kot nepotrebnih pomenila vnaprejšnjo dokazno oceno, ki ni dopustna in pomeni kršitev strankine pravice do izjave.
priključek na javno cesto - izdaja soglasja za cestni priključek - občinska cesta - stranski udeleženec - pravni interes
Tožnik s svojimi tožbenimi navedbami in ugovori varuje svoj dejanski, ne pa tudi pravni interes. Tega ne niti zatrjuje niti izkazuje, zato so tudi vsi tosmerni ugovori neupoštevni.
ZZSDT člen 11. ZTuj-2 člen 37. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
soglasje - izdaja soglasja - zbirna odločba - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Soglasje (ali nesoglasje) Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) je le ena od podlag za odločitev tožene stranke o zahtevi za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca, kar pomeni, da s takim (ne)soglasjem o tej zahtevi še ni odločeno. Odločba, s katero tožena stranka odloči o zahtevi za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca, je namreč t.i. zbirna odločba, ki jo izda pristojna upravna enota s sodelovanjem drugih organov, tudi ZRSZ. Odločitev ZRSZ torej ni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odvzem premoženjske koristi - osumljenec - pravni interes - kršitev pravil postopka
Ni mogoče sprejeti zaključka organa za BPP (oziroma je ta vsaj preuranjen), da tožnik za vložitev pritožbe ne izkazuje pravnega interesa, ker sklep nima nobenega učinka nanj, saj ne posega v njegove premoženjske koristi. Sklep je bil namreč tožniku vročen kot udeležencu (osumljencu) iz 502. a člena ZKP, torej kot stranki, v katere pravice ta sklep posega, in, ki ima (oziroma bi moral imeti) zato tudi možnost vložitve pritožbe zoper tak sklep (502. a člen v zvezi s 502. c členom ZKP).
ZDavP-2 člen 326. ZDoh-2 člen 96, 96/2, 96/2-2, 98.
dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - nabavna vrednost kapitala - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine
Tožnica, kot sledi iz napovedi za odmero dohodnine, ki je v spisih, odsvojitve parcele 1628/2 v deležu 3862/10000 ni napovedala in torej drugačna ugotovitev organa prve stopnje, po kateri naj bi bila predmet napovedi tudi odsvojitev omenjene parcele, ne drži in je v nasprotju s podatki spisov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - predkazenski postopek
Predkazenski postopek se opravlja na sodišču in ima naravo sodnega postopka. Drugi odstavek 1. člena ZBPP tudi ne govori o sodnem varstvu v kazenskih postopkih, pač o varstvu pred obtožbami v kazenskih zadevah. Ta pojem (kazenske zadeve) pa zajema več kot le uveden ali začet kazenski postopek in torej vsebuje tudi možnost dodelitve brezplačne pravne pomoči v predkazenskem postopku, kjer na predlog državnega tožilca pred vložitvijo obtožnega predloga sodišče opravlja posamezna preiskovalna dejanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski kriterij - lastništvo nepremičnine - unovčljivo premoženje - možnost razpolaganja z nepremičnino
Pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ne upoštevajo le dohodki, temveč tudi premoženje, t. j. nepremičnine in morebitno drugo premično premoženje, s katerim lahko prosilec razpolaga. Zgolj dejstvo, da gre za nedokončano hišo, še ne pomeni, da tožnik te nepremičnine ne bi mogel prodati in iz naslova kupnine za to nepremičnino pridobiti sredstev, ki bi jih lahko namenil (tudi) za plačilo pravnega zastopanja.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - postavitev novega odvetnika
Določbe ZBPP organu v primeru razrešitve odvetnika iz razloga na strani upravičenca v desetem odstavku 30. člena izrecno nalagajo, da upravičencu do brezplačne pravne pomoči postavi (to je imenuje z odločbo) drugega odvetnika. Šele v primeru razrešitve tudi novo postavljenega odvetnika iz razlogov na strani upravičenca, nastopi sankcija iz enajstega odstavka 30. člena ZBPP, ko se šteje, da brezplačna pravna pomoč upravičencu ni bila dodeljena, upravičenec pa je dolžan vrniti stroške prejete brezplačne pravne pomoči. Iz obrazloženega izhaja, da organ za brezplačno pravno pomoč v zakonu ni imel podlage za to, da tožniku z opozorilom na izgubo pravice do brezplačne pravne pomoči naloži, da sam (namesto organa) najde izvajalca brezplačne pravne pomoči in se z njim dogovori za zastopanje ter organ o tem zgolj obvesti.