ZBPP člen 24. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - posamezna preiskovalna dejanja - verjeten izgled za uspeh
6. člen EKČP v točki c izrecno določa, da je sestavni del pravice do poštenega sojenja, da ima vsakdo, kdor je obdolžen kaznivega dejanja pravico, da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri, ali če nima dovolj sredstev za plačilo zagovornika, da ga dobi brezplačno, če to zahtevajo interesi pravičnosti. Pri tem sodišče poudarja, da Evropsko sodišče za človekove pravice šteje za kazenske zadeve vse tiste zadeve, ki so kazenske že po naravi stvari in ima tako posameznik pravico do obrambe in do poštenega postopka, kadar je v postopku zaradi obravnave za storjeno kaznivo ravnanje (kamor lahko sodijo celo prekrški), v posledici česar mu mora biti zagotovljena pravica do obrambe, če gre za zadevo, ki je že po sami naravi kazenska. Upoštevaje zahtevo iz točke c tretjega odstavka 6. člena EKPČ v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti oziroma zaporna kazen, je to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev.
ZDavP-2 člen 271, 271/2, 273, 273/5. ZDoh-2 člen 113, 113/5.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - državljan zaposlen v Avstriji - dohodek rezidenta, dosežen z delom v Republiki Avstriji - olajšava za čezmejne delovne migrante - posebna davčna olajšava - olajšava za vzdrževane družinske člane - zastaranje vodenja postopka odmere davka
ZDoh-2 v petem odstavku 113. člena ni zahteval, da davčni zavezanec uveljavlja posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante in odbitek že v tujini plačanega davka, ampak se mu ti olajšavi priznata po samem zakonu, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, ugotovi, da gre za takega zavezanca.
Glede uveljavljanja olajšave za vzdrževane družinske člane je drugi odstavek 271. člena ZDavP-2, veljavnega na dan 16. 10. 2018, določal, da lahko davčni zavezanec, ki vlaga napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena tega zakona, uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi po poteku roka za vložitev napovedi, vendar najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine. Tožniku torej ni mogoče odreči pravice do uveljavljanja olajšave za vzdrževane družinske člane, saj je zoper prvostopenjsko odločbo podal pritožbo. Dejstvo, da napovedi ni vložil sam v roku, ki je zakonsko določen, nima podlage v zakonu, da bi bil na ta način sankcioniran z nemožnostjo uveljavljanja olajšave, če tudi on vloži pritožbo zoper dohodninsko odločbo, saj zakon ne razlikuje med tistimi, ki so pravočasno podali dohodninsko napoved, in tistimi, ki je sploh niso, pa jim je bila izdana po uradni dolžnosti.
sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe - pravica stranke do izjave - razpisni pogoj - načelo zaslišanja strank
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi oprla na dopis Ministrstva za finance, iz katerega bi naj izhajalo, da je vlagatelj prejel državno pomoč po več shemah. V tem delu odločba ni obrazložena, saj ni jasno po katerih shemah in v kakšnih zneskih naj bi tožeča stranka prejela državno pomoč ter v kakšni obliki, zato se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Gre za pravno odločilna dejstva, v zvezi s katerimi se tožena stranka ni imela možnosti izjaviti, kar je v nasprotju z načelom zalsišanja stranke.
COVID-19 - začasno čakanje na delo - nadomestilo plače
Določbo drugega odstavka 45. člena ZDUOP je treba razlagati tako, da je v primeru podaljšanja ukrepa mogoče pravočasno vlogo za uveljavljanje pravice do povračila izplačanih nadomestil plače vložiti le, kadar je vložena v roku osmih dni šteto od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Po presoji sodišča je namreč pravočasna le tista vloga, ki je podana v roku osmih dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo ter je hkrati v primeru podaljšanja ukrepa podana najkasneje do 30. 6. 2021.
Pravočasnosti vloge (68. člen ZUP) ni mogoče enačiti z nepopolno vlogo v smislu 66. člena ZUP. Nepravočasnost vložitve vloge ni odpravljiva, medtem ko je nepopolnost vloge odpravljiva na način, ki ga predpisuje 67. člen ZUP.
ZOsn člen 75. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. URS člen 52, 56.
otrok s posebnimi potrebami - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja - največja korist otroka - zmotna uporaba materialnega prava - podaljšanje izobraževanja za učence s posebnimi potrebami
Po prvem odstavku 75. člena ZOsn lahko učenci s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom, nadaljujejo „izobraževanje“ v osnovni šoli. Zakonodajalec torej nadaljevanja izobraževanja ni omejil na prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, kar pomeni, da gre lahko tudi za nadaljevanja izobraževanja po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, kar sta tožnika v predmetni zadevi tudi uveljavljala.
Dejstvo, da je B. B. uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje in da mu je pristojni organ na podlagi zahteve staršev ponudil vključitev program nižjega poklicnega izobraževanja pomeni zgolj to, da je bila spoštovana njegova pravica do osnovnošolskega izobraževanja iz 57. člena Ustave. Vendar pa njemu pripada tudi ustavna pravica do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi iz drugega odstavka 52. člena Ustave, ki pa bi jo bilo dopustno omejiti samo, če bi zakonodajalec to izrecno in jasno predpisal, pa tega ni storil, in še ob nadaljnjih pogojih (iz tretjega odstavka 15. člena Ustave), da bi imela omejitev legitimen cilj in da bi bila s tega vidika dopustna, da bi bila omejitev primerna v tem smislu, da bi bilo z omejitvijo možno doseči legitimen cilj in če bi bila ta omejitev nujna tudi v tem smislu, da z nobenim milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče doseči istega legitimnega cilja.
ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odvetniška tarifa - vrednost odvetniške točke - vrednost točke - opravljena storitev - pravica do plačila
V obravnavanem primeru je tožeča stranka opravila storitev dne 5. 10. 2016, o stroških zanjo pa je bilo (prvič) odločeno z izpodbijanim sklepom z dne 16. 7. 2019. Nova, višja vrednost odvetniške točke (iz 0,459 EUR na 0,60 EUR) je začela veljati 6. 4. 2019, torej pred izdajo izpodbijanega sklepa o stroških. Zato tožeča stranka pravilno uveljavlja, da bi ji tožena stranka morala obračunati oz. pomnožiti 50 točk z vrednostjo 0,60 EUR, ki je veljala v času izdaje sklepa o stroških in je podlaga za plačilo storitve.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko okoljska plačila - zbirna vloga - obrazložitev odločbe - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - ustna obravnava
Stališče tožene stranke, da izpodbijana odločba ne rabi obrazložitve (glede dejanskega stanja), ker je obrazložitev vsebovala že prva odločba, ki jo je pritožbeni organ odpravil v celoti, je napačna. Obrazložitev odločbe namreč zagotavlja izvedbo poštenega postopka, ki izvira iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).
Okrožnica ni upravni akt, ki ga za potrebe upravnega spora opredeljuje zakon, saj ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz področja upravnega prava in ne posega v javno pravno sfero, temveč gre za dopis, v katerem so, kot pravilno poudari toženka, navodila oziroma priporočila osnovnim šolam v zvezi z uporabo Odloka. Okrožnica ni niti posamičen akt, saj je naslovljena na vse osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in glasbene šole. Ker okrožnica ni posamičen akt, z izdajo katerega naj bi bilo poseženo v tožnikove pravice, je sodišče že zato tožbo tudi na podlagi določbe 4. člena ZUS-1 zavrglo.
Sodišče pritrjuje davčnemu organu druge stopnje, da v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, ko bi davčni zavezanec plačal nekaj, kar mu zakon o obdavčenju ne nalaga, pač pa je tožnik denarna sredstva nakazal davčnemu dolžniku, družbi A. d.o.o., kateri so bila denarna sredstva zarubljena na podlagi veljavnega sklepa o izvršbi. Zaradi vsega navedenega tožnik tudi po presoji sodišča ne more od davčnega organa zahtevati vračila plačanega zneska na podlagi določila 97. člena ZDavP-2, ki se nanaša na vračilo davka.
ZUS-1 člen 2. ZUP člen 4. ZPRS-1 člen 2, 2-5, 4, 18, 20.
študentska organizacija - izbris iz poslovnega registra - upravna zadeva - organizacijska enota
Zahteva, naj AJPES izvrši zahtevani izbris iz PRS ne predstavlja materialnopravno določene pravice (ali obveznosti) tožnice, o kateri bi moral AJPES (oziroma toženka) vsebinsko odločiti in posledično izdati upravni akt iz 2. člena ZUS-1 niti javnopravne zadeve v smislu 4. člena ZUP. AJPES vpise oziroma izbrise, ki nimajo konstitutivnega ampak deklaratorni značaj, opravlja izključno na predlog enote poslovnega subjekta ali po uradni dolžnosti. Pri tem tožnica niti ne trdi, da želi uveljaviti svojo pravico oziroma interes, ampak v bistvenem uveljavlja, da je v javnem interesu, da je PRS usklajen z registrom študentskih organizacij. Te navedbe pa niso upoštevne tudi, ker vsled subjektivne koncepcije upravnega spora tožeča stranka ne more uveljavljati javnih oz. splošnih interesov, temveč le lastne.
ZPRS-1 člen 2, 2-3, 20. Pravilnik o ustanavljanju novih organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije (2015) člen 20, 20/1, 20/4. ZUP člen 2, 2/1, 222, 222/4.
izbris iz poslovnega registra - upravni postopek - molk organa - upravna zadeva
Tožnica ni enota poslovnega registra, ampak registrski organ (tretja alineja 2. člena ZPRS-1), zato ji 20. člen ZPRS-1 po presoji sodišča ne daje pravice zahtevati, da AJPES iz registra izbriše v njem vpisano poslovno enoto, v konkretnem primeru A. AJPES tako v postopkih po VI. Poglavju ZPRS-1 ne odloča o pravici ali obveznosti tožnice, dejansko pa tudi ne o pravici in obveznosti študentske organizacije univerze in samostojnega visokošolskega zavoda oziroma višje strokovne šole. AJPES slednjim subjektom pri vpisu dodeli zgolj matično številko, ker tožnica za dodelitev te številke subjektom, ki jih registrira, nima javnega pooblastila, vendar pa tudi navedeno ne more vplivati na dejstvo, da ti subjekti lastnosti pravne osebe ne pridobijo z vpisom v PRS, pač pa z ugotovitvijo izpolnjevanja pogojev za vpis v tožničin register oziroma vpisom v tega.
Zahteva, naj AJPES izvrši izbris A. iz PRS, torej ne predstavlja materialnopravno določene pravice (ali obveznosti) tožnice, o kateri bi moral AJPES (oziroma toženka) vsebinsko odločiti in posledično izdati upravni akt iz 2. člena ZUS-1 niti javnopravne zadeve v smislu 4. člena ZUP. V predmetni zadevi molk prvostopenjskega organa (AJPES) v zvezi s tožničino zahtevo za izbris subjekta A. iz PRS ni mogel nastopiti, izpodbijani sklep, s katerim je toženka zavrgla tožničino pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa, pa je tako pravilen in zakonit.
brezplačna pravna pomoč - neupravičen odvzem prostosti - odškodnina - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - kritje stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči - omejitev njihove višine
Organ za BPP lahko določi znesek proračuna, ki bo na razpolago prosilcu za BPP za kritje stroškov postopka. Ne pomeni pa določitve najvišje vrednosti spornega predmeta, od katerega se bo odmerjala nagrada in stroški iz proračuna sodišča. To pomeni, da bi morala toženka, ob upoštevanju izoblikovane sodne prakse glede višine odškodnine v primeru neupravičeno odrejenega pripora in običajnega poteka postopka pred sodišči v takih primerih, določiti najvišji znesek BPP, ki bo izplačan iz proračuna, in torej na voljo za kritje stroškov izvajalcu pravne pomoči.
ZUP člen 8, 214. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 4, 4/1, 4/2.
dohodnina - odmera dohodnine - status rezidenta - središče življenjskih interesov - kršitev pravil upravnega postopka - obrazloženost odločbe - pravica do izjave
Navedba davčnega organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da okoliščine stalnega prebivališča tožnice v Sloveniji, slovenski partner in dom v Sloveniji ter registrirana dejavnost sobodajalstva v Sloveniji po mnenju davčnega organa predstavljajo močnejšo vez od tožničinih vezi z Nemčijo, ki so najeto stanovanje, socialno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, bančni račun, obiskovanje fitnesa, ki so vključno s prebivališčem pretežno povezane z zaposlitvijo tožnice v Nemčiji ne predstavljajo konkretne navedbe razlogov za odločitev in tudi ne konkretne presoje predloženih dokazov. Ker se davčni in pritožbeni organ nista opredelila do relevantnih dokazov tožnice, je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Z izrekom se odloči o predmetu postopka (213. člen ZUP). Ker gre v primeru za naložitev ukrepa, mora biti ta odrejen jasno, natančno in določno. Neizvršitev ukrepa namreč privede do njegove prisilne izvršitve, vendar pa mora biti za zakonito odreditev prisilne izvršitve odrejenega ukrepa (282. člen ZUP in nadaljnji) predvsem jasno, kaj bi moral zavezanec storiti, opustiti ali trpeti, pa ni. To pa je lahko le z jasnim in določnim izrekom (šesti odstavek 213. člena ZUP).
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - pridobitev naziva - premestitev na drugo delovno mesto
Uporaba 84. člena ZJU zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v tem zakonu, ni pa zahtevana vsebinska presoja izpolnjevanja zakonskih pogojev za premestitev. Pri tem se organu ni treba ukvarjati z zakonitostjo premestitve, posledično pa tudi ne sodišču v upravnem sporu.
Delovno mesto, ki ga je pred spremembo sistemizacije delovnih mest zasedal tožnik, je bilo ukinjeno, tožnik pa ni navajal in dokazoval, da ne bi izpolnjeval pogojev za novo delovno mesto, na katero je bil razporejen in ki je prav tako v VII. tarifnem razredu kot ukinjeno delovno mesto.
Sodišče soglaša s toženko, da zastavni upnik ni ena izmed oseb, ki ima pravico vložiti ugovor zoper registracijo znamke, zato je bilo posledično v skladu s sedmim odstavkom 101. člena ZIL-1 treba šteti, da tožnikov ugovor ni bil vložen.
Kulturnovarstveno soglasje iz 28. člena ZVKD-1 se šteje za mnenje, pridobljeno za potrebe postopka izdaje gradbenega dovoljenja, in zato ne glede na določbe drugih predpisov ni upravni akt. Do navedenega mnenja se mora v skladu s prvim odstavkom 40. člena GZ opredeliti pristojni upravni organ za gradbene zadeve v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Če meni, da to ni usklajeno, je nejasno ali nima ustrezne pravne podlage, lahko razpiše ustno obravnavo z namenom uskladitve ali spremembe mnenja. Če uskladitev ali sprememba mnenja ni dosežena, lahko odloči sam po opravljenem ugotovitvenem postopku ali s pomočjo mnenja pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem (tretji odstavek 40. člena GZ).
Na navedeno ne more v ničemer vplivati dejstvo, da je bilo mnenje prvostopenjskega organa glede kulturnovarstvenega soglasja izdano v obliki odločbe – pri presoji, ali gre pri nekem aktu za upravni akt (izdan v upravni zadevi), je namreč treba upoštevati predvsem vsebino akta, po vsebini pa odločba z dne 10. 5. 2019 (ne glede na njeno obliko) ne predstavlja upravnega akta temveč zgolj mnenje. Na dopustnost tožnikove pritožbe zoper odločbo z dne 10. 5. 2019 ravno tako ne more v ničemer vplivati dejstvo napačnega pravnega pouka v navedeni odločbi – napačen pravni pouk stranki sicer ne sme biti v škodo, vendar pa ji hkrati ne more dati več pravic, kot ji pripadajo skladno z zakonom.
ZZZiv člen 5, 5-10. Zakon o splošnem upravnem postopku (1965) člen 8, 10, 145.
nevaren pes - ugriz psa - poseben ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja strank - načelo materialne resnice
V upravnem postopku mora organ obvestilo, izdano v prekrškovnem postopku (kar ni pravnomočna sodba, ki bi vezala organ), organ presojati v sklopu proste presoje dejstev in dokazov, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
Organ bi moral v ugotovitvenem postopku skladno z načelom materialne resnice in pravilno prosto presojo dokazov z gotovostjo ugotoviti, da je tožnikova psica ugriznila oškodovanca navedenega dne in je zato nevaren pes. Vendar pa te dedukcije z gotovostjo ni izpeljal, saj se ni opredelil do tožnikove izjave, da z dogodkom ni seznanjen, ni ga soočala z izjavo oškodovanca, strank ni zaslišala.
gradbeno dovoljenje - pripadajoče zemljišče k stavbi - verjetnost - status stranskega udeleženca - pravni interes
Kot izhaja iz določb ZUP, mora oseba možnost posega v svoj pravni interes izkazati, torej utemeljiti s stopnjo verjetnosti.
Ob povedanem so po presoji sodišča tožniki s stopnjo verjetnosti izkazali, da bi z nameravano gradnjo lahko prišlo do posega v njihove pravice oziroma pravno varovane koristi (tretja alineja drugega odstavka 36. člena GZ v zvezi s 43. členom ZUP), vezane na že uveden in še ne končan postopek določitve pripadajočega zemljišča k stanovanjskim stavbam III N 654/2018 in bi zato morali biti udeleženi v postopku kot stranski udeleženci. Predmet tega postopka je namreč ravno obseg tega zemljišča, ki je (tudi vsaj delno) predmet nameravane gradnje.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru odločbe o odmeri prispevkov za socialno varnost, zoper katere so stranki zagotovljena pravna sredstva skladno z določbami ZDavP-2 in nato sodno varstvo v upravnem sporu. Izvršilni naslov je bil izdan v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.