brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obrazloženost sklepa - bistvena kršitev določb postopka
Ob odsotnosti konkretnih razlogov za zavrnilni del odločitve, torej, kateri priglašeni stroški so že zajeti v predhodnem sklepu z dne 15. 7. 2020, kateri stroški niso bili priznani in zakaj ne, je tako podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka, saj odločitve organa v tem delu ni možno preizkusiti, kar v vsakem primeru terja odpravo izpodbijanega dela odločitve.
ZIL-1 člen 76, 76/1, 105, 105/1, 106, 106/6, 107, 107/3, 108, 108/4. Pravilnik o registrih prijav in pravic industrijske lastnine ter potrdilu o prednostni pravici (2001) člen 10. ZIZ člen 163, 277, 277/1. ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/3.
register znamk - vpis spremembe v register znamk - vpis prenosa pravice na novega imetnika - prepoved razpolaganja - pravni učinek vpisa v register - stečaj - stečajni upravitelj
Sodišče sodi, da ima pravni učinek prepovedi (v tem primeru prepoved razpolaganja) zgolj sama sodna odločba (ta prepoved pa je v tem primeru že prenehala), ne pa vpis podatka o obstoju take sodne odločbe v register znamk, ki tretje s tem dejstvom zgolj seznanja.
Sodišče poudarja, da iz povzetega besedila četrtega odstavka 108. člena ZIL-1 izhaja, da registrski organ v postopku vpisa spremembe imetnika v register ne presoja veljavnosti pravne podlage za prenos pravice in niti, ali je bila pogodba realizirana ali razdrta. Presoja zgolj to, ali obstaja ustrezna pravna podlaga, po kateri je po zakonu dopustno v registru vpisati novega imetnika znamke. Da veljavnost pravne podlage za prenos pravice in izpolnitev obveznosti iz pogodbe, s katero se znamka prenaša (kot predhodno pravno vprašanje), ne moreta biti predmet preizkusa v postopku vpisa spremembe imetnika znamke v register, izhaja predvsem iz dejstva, da vpis spremembe imetnika znamke v register ni konstitutivne narave. Take učinke vpisa bi moral namreč zakon izrecno določiti, kot je to storil v prvem odstavku 76. člena ZIL-1 za samo registracijo znamke, ne pa tudi za druge vpise v register. Ker vpis spremembe imetnika znamke nima konstitutivnega učinka, pa organ z izvedbo vpisa ne odloči o tem, da je (z njegovim vpisom) prišlo do prenosa znamke, ampak na podlagi listine iz četrtega odstavka 108. člena ZIL-1 zgolj vnese spremembo imetnika v register.
ZUreP-2 člen 134, 134/1, 134/2, 136, 136/1, 137. ZUP člen 9, 214.
začasni ukrep - začasni ukrep za zavarovanje urejanja prostora - odreditev začasnih ukrepov - namen začasnih ukrepov - pravica do izjave - obrazložitev odločbe
Vrste začasnih ukrepov so v prvem odstavku 136. člena ZUreP-2 naštete primeroma (na kar kaže beseda „lahko“ in naštevanje začasnih ukrepov po alinejah), od okoliščin posameznega primera pa je odvisno, katerega od teh je upravičeno izreči. Kolikor upravni organ oceni, da je treba nujno izreči vse vrste začasnih ukrepov, pa mora navedeno biti še toliko bolj ustrezno obrazloženo.
COVID-19 - varstvo ustavnih pravic - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor - spor o zakonitosti akta
Upravni spor zoper predpis z učinkom upravnega akta izključuje upravni spor po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, ki se uporabi le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
Tožeča stranka s tožbo zoper prvo toženo stranko zahteva “dopustitev“ obiskovanja šole in pouka brez izpolnjevanja in preverjanja PCT. Pri tem ne navaja konkretnega dejanja prvo tožene stranke. Pavšalno zatrjevanje, da gre za dejanja javne oblasti, ki neposredno posegajo v človekove pravice, pa ne zadošča.
ZUS-1 člen 2, 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 2/1, 2/1-1, 3, 3/3, 3/3-1, 8, 8/1. ZZUOOP člen 104.
varstvo ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - šola - pravica do šolanja - osnovna šola - izobraževanje - upravni spor - subsidiarni upravni spor
Z določbo 8. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 in ostalimi izpodbijanimi akti se na splošno ureja način izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa (obveznost in način testiranja na virus COVID-19 in posledice, če se to ne izvaja), kar pa pomeni, da imajo naravo splošnega akta, v posledici česar s tožbo, vloženo v upravnem sporu, po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1, še manj pa po 4. členu ZUS-1, njihovo izpodbijanje ni mogoče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek
Za dodelitev BPP v upravnih postopkih oziroma v zadevah, ki se obravnavajo v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP ni podlage. Tako tožnikovi prošnji za odobritev BPP v postopku, ki se nesporno nanaša na prošnjo za dodelitev BPP za prvi pravni nasvet, pravno svetovanje in pravno mnenje glede možnosti menjave centra za socialno delo, ni mogoče ugoditi.
Vozilo je tožeča stranka odjavila iz prometa, zato je dolžna za obdobje enega leta plačati letno dajatev, kot izhaja iz plačilnega naloga. Dajatev za odjavljeno vozilo se plačuje deset let od zadnje odjave vozila. V navedenem poglavju je v 16. členu določeno tudi, kdaj obveznost plačila dajatve za odjavljeno vozilo preneha, vendar pa v predmetni zadevi ni podan noben izmed navedenih taksativno naštetih pogojev.
ZPNačrt člen 79, 79/4, 79/6. ZUP člen 9, 251, 251/1.
komunalni prispevek - komunalna opremljenost zemljišča - dopolnilna odločba - ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Glede na navedeno po presoji sodišča zaključek toženke, da je v skladu z drugim odstavkom 220. člena ZUP smela izdati izpodbijano dopolnilno odločbo brez ugotovitvenega postopka, ne drži. Ob tako dopolnjenem ugotovitvenem postopku, bi tožniku pred izdajo odločbe morala dati možnost, da se izjavi. Ker tega ni storila, tožnik utemeljeno opozarja, da je bila odločba zanj presenečenje.
pandemija - COVID-19 - odlok - poseg v ustavne pravice posameznika - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - drugo sodno varstvo - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki ga izpodbijajo tožniki, ni akt v obliki predpisa, ki bi urejal posamična razmerja. Odlok namreč naslavlja splošen, nedoločljiv krog oseb in ne individualno določene osebe, ter ureja nedoločeno število bodočih primerov. Z določbo 8. člena Odloka in ostalimi akti se namreč na splošno ureja način izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa (obveznost in način testiranja na virus COVID-19 in posledice, če se to ne izvaja), to pa pomeni, da ima naravo splošnega akta, kar pomeni, da s tožbo, vloženo v upravnem sporu, po četrtem odstavku 5. člena njegovo izpodbijanje ni mogoče.
Po 4. členu ZUS-1 je mogoče le izpodbijanje posamičnih aktov oziroma dejanj, ki neposredno učinkujejo v posameznih primerih v razmerju do konkretno določenih ali določljivih oseb. V obravnavanem primeru za vsebinsko odločanje sodišča o tožbi na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 157. člena Ustave RS ni podana procesna predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva. Tožeča stranka ima zagotovljeno sodno varstvo zoper abstraktne pravne akte (akti, ki ne urejajo posamičnega pravnega razmerja) v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 160. člena Ustave RS, pred Ustavnim sodiščem.
V obravnavanem primeru ni šlo za nadzor nad izvajanjem OPN, kot zatrjuje tožena stranka, temveč je bil inšpekcijski postopek usmerjen v nadzor nad spoštovanjem začasnih ukrepov, ki so bili tožeči stranki izrečeni z odločbo kot posamičnim pravnim aktom.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - sestava in vložitev pritožbe - oprostitev plačila sodnih stroškov
Glede na okoliščine obravnavane zadeve je organ za BPP pravilno presodil, da tožnica v sedanji fazi postopka ni upravičena do svetovanja in zastopanja na drugi stopnji postopka kot tudi ne do povrnitev stroškov postopka na drugi stopnji. Tožnica je zoper sodbo že vložila pritožbo (in v fazi reševanja predhodno vložene pritožbe na drugi stopnji) za tožnico trenutno ni predvidena oprava kakšnih drugih procesnih dejanj, za katera bi tožnica potrebovala Bpp v obliki zastopanja po odvetniku pred sodiščem na drugi stopnji in ni predvideno, da bodo zanjo nastali kakšni stroški postopka.
brezplačna pravna pomoč - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - nagrada odvetniku za zastopanje v postopku - mediacija - stroški postopka mediacije - obrazloženost odločbe
V pravdni zadevi je prišlo do sklenitve sodne poravnave na naroku, zato tožena stranka tožnici pravilno ni priznala nagrade za zastopanje na mediacijskem naroku, saj ji je priznala nagrado za sklenitev sodne poravnave.
Ker v izreku izpodbijanega akta v zavrnilnem delu priznanja stroškov ni izrecno specificirano, kateri priglašeni stroški tožnici niso priznani, je sodišče zaradi jasnosti odločitve tožbi ugodilo tako, da je odpravilo del izreka izpodbijanega akta, ki se glasi: „Višji zahtevek se zavrne.“ in zadevo v tem delu vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 24, 24/1, 24/3.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - verjetni zgled za uspeh - pritožba zoper sodbo - obrazložitev odločitve
Skopo navajanje, da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči za prosilko nedvomno koristna, da bi lahko s strokovno pomočjo odvetnice sestavila in vložila pritožbo ter da je to pomembno za socialni in ekonomski položaj prosilke, ni ustrezno. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se namreč organ za brezplačno pravno pomoč ne opredeli do razlogov za uspeh, kar upravičeno opozarja tudi tožeča stranka v svoji tožbi.
davčna izvršba - poravnane obveznosti - nadomestni sklep - ugotovitveni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica podaja tožbene trditve v zvezi s seznamom izvršilnih naslovov na dan 24. 5. 2010, na podlagi katerega je davčni organ izdal sklep o davčni izvršbi na premičnine št. DT 4295-0698/10-1-08021-06-SP z dne 24. 5. 2010. Ta pa več ne obstaja, saj je bil (nazadnje) nadomeščen s sklepom prvostopenjskega organa z dne 28. 6. 2018, ki pa obveznosti ne prikazuje na podlagi seznama izvršilnih naslovov, temveč so v njem neposredno navedeni posamezni izvršilni naslovi. Sodišče pa neobstoječega akta ne more odpraviti, tak akt pa tudi očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist.
Sodišče ni pristojno za to, da odločba o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, ampak je v primeru dvostopenjskega odločanja to naloga drugostopenjskega organa, sodišče pa izvaja sodni nadzor nad zakonitostjo delovanja uprave, torej nadzor nad zakonitostjo dokončnih posamičnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj.
Tožnici se s sklepom z dne 28. 6. 2018 ne nalaga nobena obveznost, saj se zoper njo izvršba ne odreja (temveč ravno obratno), o njenih obveznostih za plačilo je že bilo odločeno z izvršilnimi nasloiv, zato se vsebina njenih obveznosti s sklepom z dne 28. 6. 2018 ne konstituira, temveč se z njim le ugotavlja, koliko je bila dolžna v preteklosti.
davek od dobička iz kapitala - nakup poslovnega deleža - prikrito izplačilo dobička - povezane osebe
Do nedovoljenega davčnega izogibanja torej ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je dopustil zakonodajalec za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla (causo) dejansko tudi nastanejo. Pri tem je lahko namen sklenitve takega posla utemeljen tudi v določeni (nižji) stopnji obdavčitve takega pravnega posla, saj to samo po sebi ni nedopustno.
Transakcije z lastnimi poslovnimi deleži je torej mogoče šteti za prikrito izplačilo dobička samo v primeru, da sta kumulativno izpolnjena pogoja kvalificirane udeležbe v kapitalu oz. drugega načina obvladovanja družbe in da je kupnina za lastni poslovni delež bila višja od primerljivih tržnih cen. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da bi davčni organ kakorkoli ugotavljal, ali je tožnik za pridobljena lastna poslovna deleža plačal preveč in bi torej po vsebini šlo za prikrito izplačilo dobička.
ZUP člen 83, 83/2, 86, 306a. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v upravnih zadevah (2020) člen 7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - COVID-19 - nadomestilo plače - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - pravočasnost tožbe - vročanje v upravnem postopku - vročanje po elektronski pošti
Neutemeljen je ugovor tožene stranke, da je tožba prepozna, saj iz podatkov upravnega spisa ni razvidno, da bi bil sklep tožnici vročen skladno z določbami ZUP. Čeprav je na sklepu končna odredba, da se sklep vroči naslovniku z osebno vročitvijo, vročilnice, ki bi to izkazovala, v upravnem spisu ni. Vročanje z vložitvijo v elektronski predal, ki ni varen elektronski predal, pa ni bilo pravilno.
Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedena niti ni odločitev glede na konkretno in relevantno pravno podlago obrazložena.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - zavrnitev tožbe
Tožena stranka pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezana na zahtevek prosilca in ima široke možnosti, da omeji obseg dodeljene BPP. Vendar pa mora to v obrazložitvi odločbe o prošnji ustrezno in pravilno utemeljiti.
sofinanciranje iz javnih sredstev - COVID-19 - nadomestilo plače - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli, na način, da jo lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitve ni mogoče preizkusiti, pomeni bistveno kršitev določb upravnega postopka.
Presoja nedovoljenega davčnega izogibanja vselej temelji na ugotovitvi, da je davčni zavezanec skupaj z drugimi osebami oblikoval pravna razmerja brez pravega poslovnega namena, s ciljem, da bi vzpostavil posebne okoliščine, ki bi vodile do drugačnega obdavčenja od tistega, ki bi nastopilo ob običajnem sklepanju oziroma izvajanju pravnih poslov med razumnimi subjekti. Gre torej za oblikovanje vsebinsko praznega pravnega konstrukta, ki vodi do uporabe drugega davčnega predpisa od tistega, ki bi bil ob odsotnosti takega konstrukta uporabljen za obdavčenje. Do nedovoljenega davčnega izogibanja torej ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je dopustil zakonodajalec za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla dejansko tudi nastanejo.