pravica do invalidske pokojnine - pravica do varstvenega dodatka - izdaja nove odločbe - poseg v pravnomočno urejeno razmerje - pravnomočnost - časovne meje pravnomočnosti
Z izpodbijanima odločbama je torej tožena stranka posegla samo v izplačevanje invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, ni pa ukinila same pravice do invalidske pokojnine in varstvenega dodatka, niti ni posegla v razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti. Zato sta za presojo v obravnavanem primeru bistvena sklepa tožene stranke z dne 19. 4. 1991 in dne 7. 5. 1991, kar je sodišče druge stopnje v svoji obrazložitvi spregledalo, vendar to na odločitev ni vplivalo.
Tožena stranka je v izpodbijanih odločbah kot pravno podlago za poseg v pravnomočni odločbi navedla določbo prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1, ki pa je v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti. Tožnik je bil že v času, ko je tožena stranka izdala odločbi z dne 19. 4. 1991 in dne 7. 5. 1991, vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Avstriji, in sicer od 1. 4. 1991 dalje. Dejstvo, da je tožena stranka tožniku priznala pravico za nazaj (od 23. 1. 1991), ni bistveno, glede na to, da se upošteva dejansko stanje v trenutku izdaje odločbe. Tožena stranka v zvezi s tem zmotno navaja, da je dejstvo ponovne vključitve v obvezno zavarovanje nastopilo po pričetku izplačevanja pokojnine, torej po 23. 1. 1991. Navedeno pomeni, da tožnik ni ponovno vstopil v zavarovanje po izdaji odločbe o odmeri, temveč pred tem. Zato tožena stranka v določbi prvega odstavka 178. člena ZPIZ-1 ni imela pravne podlage, da bi tožniku ustavila izplačevanje invalidske pokojnine in varstvenega dodatka.
Druge pravne podlage za izdajo spornih odločb tožena stranka ne zatrjuje, niti je ZPIZ-1 ne vsebuje. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka šele v letu 2011 zvedela za tožnikovo zavarovanje, ki je v času izdaje odločbe o odmeri invalidske pokojnine in varstvenega dodatka ter izplačevanju že obstajalo, bi tožena stranka lahko posegla v tožnikovi pravnomočni odločbi z dne 19. 4. 1991 in dne 7. 5. 1991 le ob uporabi izrednih pravnih sredstev na podlagi določb ZUP, na katere napotuje 249. člen ZPIZ-1.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZJU člen 156, 156/1, 156/2, 156/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - javni uslužbenec - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodišče druge stopnje je štelo tek roka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi od razloga, ki ni predhodno ugotovljeni odpovedni razlog, zato je podano nasprotje med razlogi o odločilnem dejstvu.
ZJU, ki je v razmerju do ZDR specialen zakon, nastanek odpovednega razloga (in s tem začetek teka roka za odpoved pogodbe o zaposlitvi) izrecno veže na spremembo akta.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - poneverba - rok za odpoved - začetek teka roka
Ker je protipravna prilastitev denarja bistveni element kaznivega dejanja poneverbe, kot elementa kršitve iz prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, je tožena stranka v dvomu na podlagi tožničinega zagovora utemeljeno preverjala obstoj v odpovedi navedenega razloga za izredno odpoved z dodatno pribavo pisnih izjav dveh najemnikov o tem, ali sta tožnici res plačevala najemnino v gotovini. Tako sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ugotovilo, da je bila izredna odpoved podana pravočasno, upoštevaje, da je pričel 30 dnevni subjektivni rok za odpoved teči po pribavi zadnje pisne izjave najemnika o neevidentiranem gotovinskem plačevanju najemnine tožnici dne 20. 3. 2012, saj je bila po ugotovitvah sodišča ta izjava pomembna za ugotovitev razloga za sporno odpoved.
ZDR člen 110, 111. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - krivda - huda malomarnost - pogoj za izredno odpoved - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja
Sodišče druge stopnje je presodilo, da je tožnica v danih okoliščinah storila vse, kar bi lahko pričakovali od povprečno skrbnega delavca, s takšno presojo pa soglaša tudi revizijsko sodišče.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora – odločanje sodišča druge stopnje o priporu - trajanje postopka - dolžnost posebno hitrega postopanja
Višje sodišče je navedlo konkretna dejstva in okoliščine na podlagi katerih je sklepalo, da je pri obdolžencu podana tako visoka stopnja nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja, da jo je mogoče odpraviti le s priporom ter da je pripor neizogibno potreben, da se zagotovi varnost ljudi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prepoznava po fotografijah - prepoznava na policiji
Zapisnik o prepoznavi storilca po fotografijah, ki jo je na policiji opravila priča, ni nedovoljen dokaz, kadar je pridobljen skladno z zakonskimi pooblastili policije; ker pa ne gre za dokaz v formalnem procesnem smislu, se sodba nanj ne sme opirati.
ZDavP-2 člen 5, 68, 68/5, 68/6, 77. ZPP člen 8, 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 51. URS člen 22, 23.
premoženje neznanega izvora - retroaktivnost - davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - znižanje davčne osnove - dokaz o vplačilih oziroma dvigih - direktor - poraba - obresti - dokazni postopek - dokazna ocena - dokazno breme - zaslišanje priče
Na podlagi 69. člena tedaj veljavnega ZDavP-2 sme organ pred uvedbo postopka pozvati davčnega zavezanca, da predloži podatke o svojem premoženju in da na podlagi teh in drugih zbranih informacij uvede davčni postopek (sklep o davčnem inšpekcijskem nadzoru), če ugotovljeno premoženje kaže na precejšnje nesorazmerje med prijavljenim in na tej podlagi ugotovljenim. Iz predpisa pa ne izhaja, da je uvedba postopka pogojena z že ugotovljenim nesorazmerjem med vrednostjo premoženje v začetku in koncu obdobja in konkretno višino te razlike, saj je to šele rezultat ugotovitvenega postopka.
Ni utemeljeni revidentov ugovor, da je določba petega odstavka 68. člena ZDavP-2 v nasprotju z Ustavo RS (2. in 147. členom), ker naj iz njej ne bi izhajal kriterij za izbiro zavezanca oziroma da je odločitev organa, da se uvede postopek ravno zoper revidenta, samovoljna, ker že ob izbiri revidenta kot zavezanca za davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 organ ne razpolaga s podatkom o obsegu premoženja.
Metoda cenitve v zakonu ni izrecno predpisana, cilj cenitve pa je, da se čim bolj približa resničnemu dejanskemu stanju, zato jo upravni organ prve stopnje izbere glede na okoliščine konkretnega primera. Po določbi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 se poraba sredstev v zasebne namene v celoti upošteva v davčno osnovo, saj ne povečuje premoženja in ne zmanjšuje obveznosti oziroma ne sodi med obveznosti za pridobivanje premoženja.
V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 se verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova po tem členu zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Cenitveni postopek je torej ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki davčnemu organu omogočajo določitev verjetne davčne osnove. V skladu s 77. členom ZDavP-2 dokazuje zavezanec za davek svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo, lahko pa predlaga tudi druge dokaze.
V zatrjevanem razmerju gre za posojilo družbi in bi tako moralo biti v skladu s pravili o vodenju poslovnih knjig evidentirano v računovodskih izkazih družbe in razvidno iz blagajniškega poslovanja, kar temelji na ustreznih listinah, zato je revidentovo stališče o nekogentnosti oblike brezpredmetno. Ni utemeljen niti revidentov ugovor, da ni obstajala njegova obveznost evidentiranja navedenih razmerij. Kot direktor družbe je bil na podlagi Zakona o gospodarskih družbah odgovoren za pravilnost poslovanja v navedeni družbi.
dopuščena revizija - društva - lovska družina - disciplinski postopek - obrazložitev odločbe disciplinske komisije - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - pravica do obrambe
Temeljno načelo disciplinskega postopka je, da disciplinski organ ravna po procesnem redu, ki ga urejajo pravila društva. Disciplinskim organom ni prepuščeno, da opravljajo procesna dejanja na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč so za posamezna procesna opravila predpisane posebne oblike.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 33.
mednarodna zaščita - predaja tujca odgovorni državi Švici - dokazno breme o obstoju razlogov za nepredajo - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
Predaja prosilca v državo članico, ki je bila določena za odgovorno, ni mogoča, če obstajajo utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilca.
Obstoj pogojev po členu 3(2) Uredbe Dublin III je tožnik sicer zatrjeval, vendar jih po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal. Njegove trditve ne dajejo podlage, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, da bi v Švici obstajale sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja.
Revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni navedlo zakonske podlage, ki jo je uporabilo, ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo spremenilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava s strani prvostopenjskega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0017283
OZ člen 352, 364, 364/2.
odškodninski spor - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - škoda - zaključek zdravljenja - vednost o obsegu škode - nova škoda - pripoznava terjatve - višina terjatve ob pripoznavi - skrbnost oškodovanca
Tožnik na podlagi izvedenskega mnenja z dne 27. 8. 2005 ni imel podlage za „ugibanje“, ali je bila omenjena težava posledica škodnega dogodka ali ne oziroma ali je bil dolžan v primeru nejasnosti pomisliti tudi na možnost, da težava ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
Plačilo z dne 20. 12. 2005 zastaranja na podlagi drugega odstavka 364. člena OZ ni pretrgalo, ker je toženka ob pripoznavi navedla višino terjatve.
Tožba tožnikov zoper prvostopenjsko odločbo je vložena prezgodaj, ker njena pravilnost in zakonitost v dvostopenjskem upravnem postopku po vsebini še ni bila preizkušena.
Ker tretji odstavek 105. a člena ZPP za primer neplačila sodne takse določa domnevo umika vloge, je sklep sodišča o ustavitvi postopka neodvisen od dejanskega umika vloge oziroma privolitve pritožnika.
ugotovitev državljanstva - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - državljanstvo Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije - vprašanje ni natančno in konkretno - vprašanja ni mogoče obravnavati
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident z zastavljenim vprašanjem ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, kot se to od njega zahteva, saj je vprašanje zastavil zgolj splošno.
Revident tudi z nadaljnjim vprašanjem ni zastavil pomembnega pravnega vprašanja, saj ni jasno izpostavil, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno, katere so tiste okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Med druge tehtne razloge v smislu navedenega zakonskega določila spada tudi dvom v objektivno nepristranskost odločanja pristojnega sodišča. Glede na v predlogu predstavljene okoliščine je razlog za tovrsten dvom nedvomno lahko podan in je zato Vrhovno sodišče določilo pristojnost drugega stvarno pristojnega sodišča.
Ker je dopustno materialnopravni ugovor zastaranja podati do konca glavne obravnave, to posledično pomeni, da se lahko tudi nasprotna - tožeča stranka vselej do konca glavne obravnave opredeljuje do takšnega ugovora. Še posebej, ko je tožnik v skladu z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP pravočasno - do prvega naroka oziroma na njem navedel vse pravotvorne okoliščine, ki se nanašajo tudi na obstoj kazenske sodbe in posledično materialno-pravno zahtevo po upoštevanju daljšega zastaralnega roka, ki velja za kazenski pregon. Ker so bile trditve, da zastaralni rok še ni potekel, torej uveljavljane pravočasno, navedeno pravno pomembno dejstvo o obstoju kaznivega dejanja pa celo že pred tem, ni mogoče tožnika postavljati v slabši procesni položaj, kot toženo stranko, če bi npr. ta ugovor zastaranja podala že po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo, pravotvorna dejstva za zastaranje pa bi sicer uveljavljala že pravočasno pred tem.
Ker je škodni dogodek nastal v juliju 2001, tožba bila vložena 7. 12. 2006, kazenska sodba z dne 8. 11. 2002 pa je pretrgala tek zastaralnega roka, ki bi tako potekel šele 8. 11. 2007 (relativni petletni), absolutni desetletni pa celo šele v letu 2012, zastaralni rok iz 377. člena ZOR še ni potekel.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zato, da lahko sodišče sploh ugotovi ali obstaja relevantna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe za dopustitev revizije, mora predlagatelj dopustitve revizije v predlogu in s priloženimi listinami izkazati relevantno vrednost.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - nezakonita gradnja - pomembno pravno vprašanje - nezakonita ali neskladna gradnja - gradnja drugačnega oziroma drugega objekta - že rešeno vprašanje - odstop od sodne prakse VS - zelo hude posledice - kvalificirane okoliščine niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da je gradnja drugačnega oziroma drugega objekta nelegalna gradnja, zato revidentovo vprašanje, ali gre pri gradnji drugačnega oz. drugega objekta za neskladno ali nelegalno gradnjo, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni mogoče izkazati s sklicevanjem in napačno interpretacijo odločbe Vrhovnega sodišča, ki se nanaša na drugačno dejansko in pravno stanje.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje še ne pomeni zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora inšpekcijski zavezanec zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Teh pa revident ni izkazal.
ZDavP-2 člen 97, 97/1, 155, 155/1-1. ZDavP člen 47. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 35, 35/1. ZGD člen 394, 394/1.
zahteva za vračilo davka - prisilna izterjava davka od odgovornega družbenika izbrisane družbe po ZFPPod - izvršilni naslov - aktivni družbenik - odgovornost za dolgove izbrisane družbe - odprava sklepa o prisilni izterjavi - prostovoljno plačilo - pravica do sodnega varstva
Za presojo utemeljenosti zahteve za vračilo davka je bistveno, da je davčni zavezanec plačal nekaj, kar ni bil dolžan, oziroma več, kot je bil dolžan. V obravnavanem primeru je davčni dolg izbrisane družbe obstajal v višini, zahtevani tudi v izvršilnem postopku, revidentka pa je bila aktivna družbenica izbrisane družbe in kot taka v času plačila davka odgovorna za njene dolgove.
Zgolj dejstvo, da je bil sklep o prisilni izterjavi dolga odpravljen in zadeva vrnjena v ponoven postopek (v ponovnem postopku pa se je prisilna izterjava ustavila zaradi zastaranja pravice do izterjave), še ne pomeni, da davčni dolg ni obstajal in da je bilo zaradi tega vse, kar je bilo na račun davčnega dolga plačano, plačano ne da bi obstajal dolg, in da so zato izpolnjeni pogoji za vračilo davka.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - tuja nega in pomoč
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe materialnega in procesnega prava glede presoje tožnikove upravičenosti do povrnitve nadomestila za tujo nego in pomoč.