spor o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in delodajalcem - stvarna pristojnost - spor o pristojnosti
Glede na kompetenčno dejansko stanje (spor o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in delodajalcem) gre za spor, za rešitev katerega je po določbah 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.
zahteva za varstvo zakonitosti - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja - zastopnik družbe - smrt poslovodje - družbena pogodba - določitev poslovodje v družbeni pogodbi - sprememba družbene pogodbe - pogoji za imenovanje poslovodje - volja družbenikov - sprejem sklepa z večino glasov družbenikov - vpis v sodni register - vpis zastopnika družbe v sodni register
Čeprav je bila volja družbenikov, da že v Družbeni pogodbi imenujejo poslovodstvo oziroma zastopnike družbe, pa navedeno ne pomeni, da je bila s tem izključena možnost imenovanja zastopnika po poti, ki jo predvideva ZGD-1, tudi za primer, ko zastopnik družbe svoje funkcije več ne more opravljati. Iz Družbene pogodbe kaj takšnega ne izhaja. Treba je namreč ločevati dve situaciji. Ko pride do imenovanja novega poslovodje zaradi odpoklica prejšnjega, ki je določen v družbeni pogodbi, je treba sklep o imenovanju sprejeti z večino, ki je potrebna za spremembo družbene pogodbe (tri četrtinska večina vseh družbenikov). Zastopnika, imenovanega z družbeno pogodbo, je namreč mogoče odpoklicati oziroma zamenjati le na način, na katerega je bil imenovan. Drugačen pa je primer, ko zastopnik družbe, imenovan z družbeno pogodbo, umre. Funkcije poslovodje tako oseba, ki je določena v družbeni pogodbi, ne more več opravljati; zato imajo (če iz družbene pogodbe ne izhaja drugače) družbeniki možnost, da novega zastopnika družbe imenujejo na način, ki ga predvideva ZGD-1, to je z navadno večino na skupščini (507. člen ZGD-1 in drugi odstavek 510. člena ZGD-1).
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 11. 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 2, 6, 7, 19, 19/2-c, 19/3, 19/4, 23. ZPP člen 230, 318.
dopuščena revizija - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje sodnega pisanja v državo članico eu - potrdilo organa za sprejem o vročitvi oziroma dostavi - potrdilo o prejemu na standardnem obrazcu - mednarodna vročilnica - javna listina - fikcija vročitve - vrnitev v prejšnje stanje
Vsebina standardiziranega obrazca potrdila o prejemu iz Priloge I Uredbe (ES) št. 1393/2007 je identična vsebini mednarodne povratnice (datum prejema, kraj, podpis in/ali žig). Mednarodna povratnica je vročilnica, opremljena z datumom prejema, krajem in uradnim žigom organa za sprejem in kot javna listina (prvi odstavek 230. člena ZPP) dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (prejem sodnega pisarna s strani organa za sprejem).
Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000, ob določanju tako stroge fikcije vročitve (tretji odstavek 19. člena), v četrtem odstavku 19. člena predvideva tudi toženčevo možnost vrnitve v prejšnje stanje. Republika Slovenija je po podatkih Evropskega pravosodnega atlasa Evropski komisiji v skladu s 23. členom Uredbe sporočila, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko poda v roku enega leta po datumu izdaje sodbe.
mednarodni cestni prevoz - povrnitev premoženjske škode - izguba tovora - tatvina - ovire pri prevozu - navodila pošiljatelja - skrbnost prevoznika - pravni standard - oprostitev odgovornosti - odgovornost prevoznika za delavce
Merilo za presojo, ali je bil določen vzrok pričakovan oziroma ali je bilo določen dogodek mogoče preprečiti ali odvrniti, je ustrezna skrbnost prevoznika, glede na vse okoliščine primera. Gre za pravni standard, ki ga sodišče napolni v vsakem primeru posebej. Prevoznik je lahko oproščen odgovornosti za dogodek, ki ga s skrajno, glede na okoliščine konkretnega primera, potrebno in pokazano skrbnostjo ter z vsemi razumnimi in stroki primernimi ukrepi ni mogel odvrniti, niti ni mogel preprečiti njegovih posledic. Kakšna skrbnost je potrebna za izognitev tatvinam, je v pri vrsti odvisno od verjetnosti, da bo do tatvine prišlo.
Standardu skrajne skrbnosti ne ustreza niti, da prevoznik o oviri ni obvestil pošiljatelja in ga zaprosila za ustrezna navodila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS3006290
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpravnina - prispevki za socialno varnost - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali imajo delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana iz razloga nesposobnosti in jim je bila izplačana odpravnina pred 31. 7. 2010 (pred uveljavitvijo odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-214/09, Up-2988/08 z dne 8. 7. 2010) pravico do plačila odpravnine brez obračuna in odvoda prispevkov za socialno varnost.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006560
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - javni uslužbenci - premestitev - obrazloženost sklepa o premestitvi - nezakonitost sklepa o premestitvi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je neobrazloženost oziroma premajhna obrazloženost sklepa o premestitvi že sama po sebi razlog za nezakonitost takšnega sklepa.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - odmera starostne pokojnine
Spor o pravici do starostne pokojnine in podlagah za odmero višine le te je socialni spor, v katerem je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje revizija že po zakonu dovoljena. Zato tožnik za vložitev predloga za dopustitev revizije v smislu določb drugega odstavka 374. člena ZPP nima pravnega interesa.
ZPVPJN člen 3, 3/2, 6, 6/2, 14, 14/1, 42. ZPP člen 76, 76/2, 339, 339/2-8.
razlaga zakona - sistematična razlaga - namenska razlaga - logična razlaga - javno naročilo - postopek javnega naročanja - pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - procesna legitimacija - aktivna legitimacija - zagovornik javnega interesa - aktivna legitimacija zagovornika javnega interesa - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna stranka
Namenska, logična in sistematična razlaga določbe 42. člena ZPVPJN pokažejo, da je imel zakonodajalec namen zastopnikom javnega interesa podeliti samostojno aktivno procesno legitimacijo za vložitve tožbe na ničnost pogodbe, kadar Republika Slovenija ni pogodbena stranka. Posledično zadnjega stavka 42. člena ZPVPJN ne moremo razlagati tako, kot da se ravno tako nanaša na situacije, ko
Republika Slovenija ni pogodbena stranka, temveč ga je treba razlagati na način, da se nanaša na situacije, ko je Republika Slovenija pogodbena stranka.
Glede na to, da je tožena stranka za kršitev pravil pravdnega postopka izvedela šele z vročitvijo sodbe, te kršitve ni mogla uveljavljati prej kot v pritožbi zoper sodbo.
dopuščena revizija - obravnava pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava procesnih kršitev - sodba presenečenja
Sodišče druge stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 347. člena ZPP
praviloma dolžno razpisati pritožbeno obravnavo, kadar meni, da lahko procesne kršitve odpravi sámo, torej namesto sodišča prve stopnje. Le izjemoma je namreč, upoštevaje načelo pospešitve, gospodarnosti in smotrnosti vodenja postopka, določene procesne kršitve glede na njihovo naravo mogoče odpraviti na drugi stopnji brez obravnave, če pri tem niso kršene pravice pravdnih strank.
Obveznost povračila škode zajema le tisto škodo, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem povzročitelja škode. Delodajalec povzročitelja prometne nesreče tako lahko odgovarja le za tisti vzrok, ki ga je bilo mogoče pričakovati glede na normalen tek stvari. Povzročitelj prometne nesreče ter njegov delodajalec pa po oceni Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru vtoževane škode nista mogla pričakovati. Da je bil neposredni oškodovanec družbenik enoosebne d. o. o. ter hkrati njen direktor in edini zaposleni, ni objektivno predvidljivo dejstvo, zaradi česar škoda, ki naj bi tožeči stranki kot pravni osebi nastala v obliki izgubljenega dobička, ni objektivno predvidljiva posledica škodnega dogodka. Zato tudi škoda, ki je tožeči stranki nastala v obliki izgubljenega dobička, ni škoda, ki bi bila v pravno relevantni vzročni zvezi z zatrjevanim protipravnim dejanjem povzročitelja prometne nesreče in s tem njegovega delodajalca.
ZPIZ-1 člen 390, 397, 446. ZPIZ člen 124. ZUP člen 138.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - pravica po ZPIZ/92 - vezanost na tožbeni zahtevek - predmet odločanja v upravnem postopku
Ker je tožnica izrecno uveljavljala pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, revident pa je odločil v tem okviru, in je tudi tožbo na sodišče vložil le za priznanje te pravice, izven tega okvira ni bilo mogoče naložiti revidentu, da glede na njen predlog oziroma tožbo ugotavlja, ali bi ji morda pripadala katera od drugih pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki jih ureja ZPIZ-1.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je viške ur, ki pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa presegajo izravnavo v referenčnem obdobju šestih mesecev in se štejejo kot nadure, delodajalec na zahtevo delavca dolžan obračunati in izplačati kot nadure, ali pa lahko v naslednjem referenčnem obdobju delavcu enostransko odredi njihovo koriščenje (kot proste ure) in ali je tudi v tem primeru delavec, ki je te ure izkoristil, upravičen do plačila nadur.
Ob koncu prvega tromesečja 2013 so bili rezultati neugodni in tudi prognoza je bila slaba, zaradi česar je tožena stranka dejansko in ne samo navidezno spremenila organizacijo dela ter zmanjšala število zaposlenih. Kasnejši dogodki, ko je 31. 5. 2013, po odpovedi pogodbe o zaposlitvi drugega revizorja informacijskih sistemov, tožena stranka sprejela sklep o ukinitvi pododdelka, obstoj odpovednega razloga samo potrjujejo.
Zaposlitev delavca v eni od povezanih družb samo po sebi ne pomeni zlorabe instituta odpovedi iz poslovnega razloga.
Neutemeljeno je tudi revizijsko zavzemanje za to, da bi moral preizkus, ali je delo dveh revizorjev še potrebno, zajeti daljše časovno obdobje, ker naj bi v določenem obdobju res bilo manj dela, da pa se to nadomesti že v naslednjem obdobju. Tožena stranka je namreč imela pravico, da se je že po krajšem obdobju slabših poslovnih rezultatov in slabi prognozi odločila za spremembe in zmanjšanje števila zaposlenih. Da bi se razmere po tem izboljšale in da bi se znova izkazala potreba po zaposlitvi, ni bilo ugotovljeno, zato tudi s tega vidika zlorabe ni zaznati.
ZDR člen 65, 82, 86, 88. ZDR-1 člen 118. ZPP člen 286.
pogodba o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - meje sodne presoje - dokazno breme - prekluzija - sodna razveza pogodbe - priznanje delovnega razmerja za krajši delovni čas pri dveh delodajalcih
Ob tem, da je tožnica izrecno nasprotovala obstoju razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, na katerega se je v odpovedi sklicevala tožena stranka, je bilo dokazno breme glede obstoja tega razloga na strani tožene stranke. Tožena stranka navedb v zvezi s tem ni podala pravočasno (niti predlagala ustreznih dokazov), zaradi česar je sodišče druge stopnje pravilno upoštevalo določbo 286. člena ZPP, oziroma bi prav v nasprotnem primeru prišlo do kršitve te zakonske določbe.
Iz določbe 118. člena ZDR-1 ne izhaja, da bi morala tožnica podati ustrezen tožbeni zahtevek za sodno razvezo, saj bi predlog za razvezo lahko podala tudi tožena stranka (kar pa je tudi storila), sodišče pa bi lahko (ob ugotovitvi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interese nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče) odločilo o sodni razvezi in denarnem povračilu.
V zvezi z odločitvijo o trajanju delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki od 20. 2. 2011 do 18. 1. 2012 in nato šele od 1. 8. 2012 do 10. 9. 2013, ne pa v vmesnem obdobju, je utemeljena revizija tožnice, saj je bilo ugotovljeno tudi, da je bila tožnica od 19. 1. 2012 do 31. 7. 2012 zaposlena pri drugem delodajalcu, vendar le za krajši delovni čas, 20 ur tedensko. V takšnem primeru ni utemeljenih razlogov za nepriznanje delovnega razmerja pri dveh delodajalcih.
starostna pokojnina - pokojninska doba - plačilo prispevkov
Tožnik je bil v v spornih obdobjih pri toženi stranki obvezno zavarovan kot samozaposlena oseba v smislu določb prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1. Ker za ti obdobji kot s.p. ni imel plačanih prispevkov, ju na podlagi 191. člena ZPIZ-1 tako tožena stranka kot sodišče utemeljeno nista upoštevali med obdobji zavarovanja, ki so bila pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
brezposelnost - denarno nadomestilo - nadomestilo za primer brezposelnosti - prijava v evidenco - zahtevek za denarno nadomestilo - rok - dokazna ocena
Tožnikove navedbe predstavljajo tudi zavzemanje za spremembo dokazne ocene oziroma drugačno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa ni utemeljen revizijski razlog.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-13,339/2-14, 339/2-15. ZDR člen 130.
obstoj delovnega razmerja - plačilo plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - razlogi za revizijo izpodbijanje dokazne ocene
V zvezi z odločitvijo o zavrnitvi dela zahtevka iz naslova plačila plače v času trajanja delovnega razmerja, tožnica uveljavlja bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa ju v nadaljevanju ne obrazloži kot kršitvi, saj mimo vsebine kršitev, kot sta opredeljeni v ZPP, navaja, da se ne strinja z dokaznimi zaključki sodišča, ker naj bi bila dokazna ocena v nasprotju z nespornimi dejstvi; ta dejstva naj bi bila takšna po njeni lastni presoji in tolmačenju. Navedb v zvezi s tem torej ni mogoče razumeti kot uveljavljanja bistvenih kršitev določb postopka, temveč kot nestrinjanje z dejanskimi zaključki, kar pa v revizijskem postopku ni mogoče upoštevati. Revizije namreč ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).
ZPIZ-1 člen 8, 36, 37, 38, 193. ZDR člen 88, 114, 201, 236. ZUTD člen 63.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - starejši delavec - varstvo starejših delavcev - minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine - znižanje starosti - delovna doba
Tudi od zavarovanca je odvisno, ali bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine npr. uveljavljal znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otroka in iz naslova dodane dobe ter na ta način izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (vendar bo imel prav zaradi takšne izbire lahko tudi nižjo pokojnino).
Ker je tožnica za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljala tako dodano dobo kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok, je na ta način, torej prav z upoštevanjem teh obdobij, izpolnjevala minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato zanjo ni veljalo posebno varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR in bi ji v skladu z drugim odstavkom iste zakonske določbe morala biti zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.