Obveznost povračila škode zajema le tisto škodo, ki je v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem povzročitelja škode. Delodajalec povzročitelja prometne nesreče tako lahko odgovarja le za tisti vzrok, ki ga je bilo mogoče pričakovati glede na normalen tek stvari. Povzročitelj prometne nesreče ter njegov delodajalec pa po oceni Vrhovnega sodišča v konkretnem primeru vtoževane škode nista mogla pričakovati. Da je bil neposredni oškodovanec družbenik enoosebne d. o. o. ter hkrati njen direktor in edini zaposleni, ni objektivno predvidljivo dejstvo, zaradi česar škoda, ki naj bi tožeči stranki kot pravni osebi nastala v obliki izgubljenega dobička, ni objektivno predvidljiva posledica škodnega dogodka. Zato tudi škoda, ki je tožeči stranki nastala v obliki izgubljenega dobička, ni škoda, ki bi bila v pravno relevantni vzročni zvezi z zatrjevanim protipravnim dejanjem povzročitelja prometne nesreče in s tem njegovega delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
VS3006290
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpravnina - prispevki za socialno varnost - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali imajo delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana iz razloga nesposobnosti in jim je bila izplačana odpravnina pred 31. 7. 2010 (pred uveljavitvijo odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-214/09, Up-2988/08 z dne 8. 7. 2010) pravico do plačila odpravnine brez obračuna in odvoda prispevkov za socialno varnost.
ZPIZ-1 člen 390, 397, 446. ZPIZ člen 124. ZUP člen 138.
nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - pravica po ZPIZ/92 - vezanost na tožbeni zahtevek - predmet odločanja v upravnem postopku
Ker je tožnica izrecno uveljavljala pravico do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, revident pa je odločil v tem okviru, in je tudi tožbo na sodišče vložil le za priznanje te pravice, izven tega okvira ni bilo mogoče naložiti revidentu, da glede na njen predlog oziroma tožbo ugotavlja, ali bi ji morda pripadala katera od drugih pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja, ki jih ureja ZPIZ-1.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - plačilo razlike plače - pomembno pravno vprašanje
Eden od pogojev za dopustitev revizije je, da je od odgovora na pravno vprašanje, glede katerega se predlaga dopustitev revizije, odvisna odločitev o tožbenem zahtevku.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - delovni spor - odškodninski spor - fizična oseba kot tožena stranka
Tožnica je zaposlena na Osnovni šoli A., vendar tožbe ni vložila zoper svojega delodajalca. Vložila jo je zoper fizično osebo. Dejstvo, da je tožena stranka ravnateljica Osnovne šole A., torej zastopnik delodajalca, ne pomeni, da je delodajalec tudi tožena stranka.
spor o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in delodajalcem - stvarna pristojnost - spor o pristojnosti
Glede na kompetenčno dejansko stanje (spor o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in delodajalcem) gre za spor, za rešitev katerega je po določbah 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.
zahteva za varstvo zakonitosti - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja - zastopnik družbe - smrt poslovodje - družbena pogodba - določitev poslovodje v družbeni pogodbi - sprememba družbene pogodbe - pogoji za imenovanje poslovodje - volja družbenikov - sprejem sklepa z večino glasov družbenikov - vpis v sodni register - vpis zastopnika družbe v sodni register
Čeprav je bila volja družbenikov, da že v Družbeni pogodbi imenujejo poslovodstvo oziroma zastopnike družbe, pa navedeno ne pomeni, da je bila s tem izključena možnost imenovanja zastopnika po poti, ki jo predvideva ZGD-1, tudi za primer, ko zastopnik družbe svoje funkcije več ne more opravljati. Iz Družbene pogodbe kaj takšnega ne izhaja. Treba je namreč ločevati dve situaciji. Ko pride do imenovanja novega poslovodje zaradi odpoklica prejšnjega, ki je določen v družbeni pogodbi, je treba sklep o imenovanju sprejeti z večino, ki je potrebna za spremembo družbene pogodbe (tri četrtinska večina vseh družbenikov). Zastopnika, imenovanega z družbeno pogodbo, je namreč mogoče odpoklicati oziroma zamenjati le na način, na katerega je bil imenovan. Drugačen pa je primer, ko zastopnik družbe, imenovan z družbeno pogodbo, umre. Funkcije poslovodje tako oseba, ki je določena v družbeni pogodbi, ne more več opravljati; zato imajo (če iz družbene pogodbe ne izhaja drugače) družbeniki možnost, da novega zastopnika družbe imenujejo na način, ki ga predvideva ZGD-1, to je z navadno večino na skupščini (507. člen ZGD-1 in drugi odstavek 510. člena ZGD-1).
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. 11. 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 2, 6, 7, 19, 19/2-c, 19/3, 19/4, 23. ZPP člen 230, 318.
dopuščena revizija - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje sodnega pisanja v državo članico eu - potrdilo organa za sprejem o vročitvi oziroma dostavi - potrdilo o prejemu na standardnem obrazcu - mednarodna vročilnica - javna listina - fikcija vročitve - vrnitev v prejšnje stanje
Vsebina standardiziranega obrazca potrdila o prejemu iz Priloge I Uredbe (ES) št. 1393/2007 je identična vsebini mednarodne povratnice (datum prejema, kraj, podpis in/ali žig). Mednarodna povratnica je vročilnica, opremljena z datumom prejema, krajem in uradnim žigom organa za sprejem in kot javna listina (prvi odstavek 230. člena ZPP) dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno (prejem sodnega pisarna s strani organa za sprejem).
Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000, ob določanju tako stroge fikcije vročitve (tretji odstavek 19. člena), v četrtem odstavku 19. člena predvideva tudi toženčevo možnost vrnitve v prejšnje stanje. Republika Slovenija je po podatkih Evropskega pravosodnega atlasa Evropski komisiji v skladu s 23. členom Uredbe sporočila, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko poda v roku enega leta po datumu izdaje sodbe.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 5/1-c. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninski spor
Dejstvo, da je tožnik delal na gradbišču tožene stranke, po njenih navodilih in nadzorom ter je bila ta zadolžena tudi za varno delo, ne spremeni narave spora, ampak je to kvečjemu temelj za njeno odgovornost.
Ker naročnica morebitnih napak ni grajala v zakonskem roku, je treba šteti, da je bilo delo opravljeno brez napak. Zato v takšnem primeru izrecna potrditev del ni bila nujna za nastop obveznosti naročnice izvršiti plačilo.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pravočasnost odločitve o stvarni pristojnosti
Po določbi prvega odstavka 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Postopanje v nasprotju s to določbo je opredeljeno kot kršitev po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izjema je določena za okrožno sodišče, ki se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča samo ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave (drugi odstavek 19. člena ZPP). Ta izjema se nanaša le na razmerje med okrožnim in okrajnim sodiščem kot sodiščema splošne pristojnosti in ne na razmerje med sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči.
ZIL-1 člen 44, 44/1-b. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni izkazano – že rešeno vprašanje – odstop od prakse ni izkazan - industrijska lastnina – blagovna znamka - podobnost znamk - kombinirani znaki - prevladujoč element - zelo hude posledice za stranko niso izkazane in konkretizirane
Vrhovno sodišče je, upoštevajoč tudi argumentacijsko moč odločb Sodišča Evropske unije, že v večih odločbah (nekatere so se nanašale tudi na kombinirane znamke) zavzelo stališče, kaj mora obsegati primerjava znamk: presojo vidne, slušne in pomenske podobnosti zadevnih znakov, zlasti presojo njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov (to je dominantnih delov), pri čemer je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku.
Že sprejeto stališče Vrhovnega sodišča je, da je praviloma besedni del znaka tisti element, ki je prevladujoč. To pa pomeni, da ni izključena možnost, da je lahko prevladujoč element slikovni del.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je viške ur, ki pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa presegajo izravnavo v referenčnem obdobju šestih mesecev in se štejejo kot nadure, delodajalec na zahtevo delavca dolžan obračunati in izplačati kot nadure, ali pa lahko v naslednjem referenčnem obdobju delavcu enostransko odredi njihovo koriščenje (kot proste ure) in ali je tudi v tem primeru delavec, ki je te ure izkoristil, upravičen do plačila nadur.
brezposelnost - denarno nadomestilo - nadomestilo za primer brezposelnosti - prijava v evidenco - zahtevek za denarno nadomestilo - rok - dokazna ocena
Tožnikove navedbe predstavljajo tudi zavzemanje za spremembo dokazne ocene oziroma drugačno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa ni utemeljen revizijski razlog.
starostna pokojnina - pokojninska doba - plačilo prispevkov
Tožnik je bil v v spornih obdobjih pri toženi stranki obvezno zavarovan kot samozaposlena oseba v smislu določb prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1. Ker za ti obdobji kot s.p. ni imel plačanih prispevkov, ju na podlagi 191. člena ZPIZ-1 tako tožena stranka kot sodišče utemeljeno nista upoštevali med obdobji zavarovanja, ki so bila pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
ZPIZ-1 člen 8, 36, 37, 38, 193. ZDR člen 88, 114, 201, 236. ZUTD člen 63.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - starejši delavec - varstvo starejših delavcev - minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine - znižanje starosti - delovna doba
Tudi od zavarovanca je odvisno, ali bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine npr. uveljavljal znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otroka in iz naslova dodane dobe ter na ta način izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (vendar bo imel prav zaradi takšne izbire lahko tudi nižjo pokojnino).
Ker je tožnica za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljala tako dodano dobo kot znižanje starostne meje zaradi skrbi in vzgoje otrok, je na ta način, torej prav z upoštevanjem teh obdobij, izpolnjevala minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato zanjo ni veljalo posebno varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR in bi ji v skladu z drugim odstavkom iste zakonske določbe morala biti zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-13,339/2-14, 339/2-15. ZDR člen 130.
obstoj delovnega razmerja - plačilo plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - razlogi za revizijo izpodbijanje dokazne ocene
V zvezi z odločitvijo o zavrnitvi dela zahtevka iz naslova plačila plače v času trajanja delovnega razmerja, tožnica uveljavlja bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki pa ju v nadaljevanju ne obrazloži kot kršitvi, saj mimo vsebine kršitev, kot sta opredeljeni v ZPP, navaja, da se ne strinja z dokaznimi zaključki sodišča, ker naj bi bila dokazna ocena v nasprotju z nespornimi dejstvi; ta dejstva naj bi bila takšna po njeni lastni presoji in tolmačenju. Navedb v zvezi s tem torej ni mogoče razumeti kot uveljavljanja bistvenih kršitev določb postopka, temveč kot nestrinjanje z dejanskimi zaključki, kar pa v revizijskem postopku ni mogoče upoštevati. Revizije namreč ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).
ZDR člen 110, 111. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - krivda - huda malomarnost - pogoj za izredno odpoved - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja
Sodišče druge stopnje je presodilo, da je tožnica v danih okoliščinah storila vse, kar bi lahko pričakovali od povprečno skrbnega delavca, s takšno presojo pa soglaša tudi revizijsko sodišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - poneverba - rok za odpoved - začetek teka roka
Ker je protipravna prilastitev denarja bistveni element kaznivega dejanja poneverbe, kot elementa kršitve iz prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, je tožena stranka v dvomu na podlagi tožničinega zagovora utemeljeno preverjala obstoj v odpovedi navedenega razloga za izredno odpoved z dodatno pribavo pisnih izjav dveh najemnikov o tem, ali sta tožnici res plačevala najemnino v gotovini. Tako sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ugotovilo, da je bila izredna odpoved podana pravočasno, upoštevaje, da je pričel 30 dnevni subjektivni rok za odpoved teči po pribavi zadnje pisne izjave najemnika o neevidentiranem gotovinskem plačevanju najemnine tožnici dne 20. 3. 2012, saj je bila po ugotovitvah sodišča ta izjava pomembna za ugotovitev razloga za sporno odpoved.