OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017360
ZDKG člen 1, 2, 2/1, 5, 7, 7-1, 21, 21/2, 24. ZKZ člen 18, 19, 20. OZ člen 90.
neveljavnost pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - dedovanje - dedni delež - razpolaganje z dednim deležem - zaščitena kmetija - razpolaganje z zaščiteno kmetijo - smiselna uporaba ZDKG - namen obdelovanja kmetije - odobritev pravnega posla - konvalidacija
Pogodbeno razpolaganje lastnika z zaščiteno kmetijo je glede izbire nasprotne pogodbene stranke primerljivo z omejitvami, predpisanimi za oporočno razpolaganje z zaščiteno kmetijo, zato pride v poštev smiselna uporaba določb o oporočnem dedovanju. Drugače kot po določbah ZDKZ, lastnik zaščitene kmetije pri pogodbenem in oporočnem razpolaganju po ZDKG ni več omejen s pogoji, ki veljajo za izbiro dediča pri zakonitem dedovanju. Ko gre za izbiro sopogodbenika pri sklepanju pogodb iz 24. člena ZDKG oziroma oporočnega dediča, če gre za oporočno razpolaganje z zaščiteno kmetijo, je bistveno, da takšno razpolaganje vzpostavlja lastniški režim, ki je skladen z določbami ZDKG, zlasti pa z določbami prvega odstavka 2. člena, 5. člena in drugega odstavka 21. člena ZDKG.
ZKZ vsebuje specialno in kogentno zakonsko ureditev pravnoposlovnega
razpolaganja s kmetijskimi zemljišči. Tudi za te pravne posle pa velja splošna
opredelitev ničnosti, kot jo vsebuje OZ, vključno z določbami 90. člena OZ, ki ureja pogoje za konvalidacijo.
ZSKZ člen 14. ZVGLD člen 29. ZKZ (1973) člen 4, 4/5, 23.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - lovska družina - pridobitev lastninske pravice
Lovska družina je upravljala in uporabljala za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, na njih ni imela lastninske pravice in je zato ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča, ne glede na to, s katerimi sredstvi (iz kakšnih virov) so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017337
ZPP člen 339, 339/2-12, 367b, 367b/4, 367b/6. OZ člen 92, 440. ZNP člen 7.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženca nista
definirala pomembnega pravnega vprašanja, niti nista navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Toženca se sicer sklicujeta na obrazložitev sodbe VS RS II Ips 184/2011 v predhodni zadevi med tožnikom in drugim tožencem, vendar v tem delu, poleg tega, da ni definirano pomembno pravno vprašanje, ni pojasnjeno, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito oziroma kako bi upoštevanje teh stališč privedlo do drugačne odločitve v tej zadevi.
Tak predlog torej ne zadosti četrtemu odstavku 367.b člena ZPP,
zato ga je moralo Vrhovno sodišče zavreči (šesti odstavek 367.b člena ZPP).
Res je sicer tudi poklicno skrbnost (skrbnost dobrega strokovnjaka v smislu določbe drugega odstavka 18. člena ZOR oziroma dobrega notarja) treba presojati ne le na abstraktni ravni temveč tudi na konkretni ravni, vendar pa pri tem ni mogoče zaobiti pravnih pravil in poklicnih standardov, ki predstavljajo temeljno podlago in meje vsakemu povprečno skrbnemu subjektu oziroma nosilcu poklicne dejavnosti. Merilo za presojo o tem, ali je profesionalna oseba ravnala s poklicno skrbnostjo, je tipično (običajno, pogosto), normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja.
Notarkino protipravno ravnanje ni predstavljalo tiste aktivnosti, ki bi jo lahko označili kot adekvaten pa tudi po namenu norme pravno priznan vzrok za nastalo posledico.
povrnitev škode - zdravniška napaka (medicinska napaka) - izvedenec - izvedensko mnenje - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravni standard - pravila znanosti in stroke
Tudi pravila znanosti in stroke imajo naravo prava, kadar so v funkciji normativne konkretizacije pravnega standarda. V zvezi z vprašanjem, kakšno je pravilo stroke glede predpisovanja zdravila proti strjevanju krvi, se je sodišče oprlo na mnenji izvedencev. Slednja sta sodišču posredovala pravila stroke, ki so pravnega značaja, sodišče pa je na ta način ovsebinilo pravni standard skrbnosti.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 367/4, 367a, 374, 377, 384.
dovoljenost revizije - sklep o zavrženju tožbe - spor za ugotovitev očetovstva - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Spori zaradi ugotovitve očetovstva spadajo med neocenljive, revizija pa ni izrecno dovoljena in tudi ne izrecno izključena. V skladu z določbo 367. člena ZPP, bi bila revizija proti sklepu o zavrženju tožbe dovoljena le v primeru, če bi jo v skladu s 367.a členom ZPP dopustilo sodišče. Tožnik ni predlagal dopustitve revizije. Vrhovno sodišče je zaradi tega revizijo zavrglo.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018185
ZZD člen 206, 206/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZVGLD člen 29, 55, 57, 57/1, 57/2, 57/3. ZKZ člen 4, 4/5, 23.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - lovska družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice
Lovske družine so imele v prejšnjem družbenoekonomskem sistemu nekoliko drugačen položaj kot druga društva, katerih osnovni namen je bil uresničevanje interesov članov društva. Lovske družine so bile namreč opredeljene kot samoupravne organizacije občanov (prvi odstavek 57. člena ZVGLD), torej družbene organizacije, ki uresničujejo tudi širše družbene interese pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Meja med družbenimi organizacijami in društvi ni bila jasno določena niti v teoriji niti v praksi.
Lovske družine so kmetijska zemljišča lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Očitki na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku ne posegajo v videz nepristranskosti sodišča in jih ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.
dopuščena revizija - komisijska pogodba - prodaja motornega vozila - navidezna pogodba - prodaja ukradenega motornega vozila - odgovornost za pravne napake - pasivna legitimacija
Pri presoji navideznosti sklenjene komisijske pogodbe sta pomembni okoliščini plačilo provizije in prevzem rizika. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da je bila provizija dogovorjena. Glede prevzema rizika pa je pomembno, da se po prvem odstavku 788. člena OZ komisionar s komisijsko pogodbo ne zavezuje le, da bo za komitenta našel kupca, temveč da bo za plačilo v svojem imenu in na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent. Iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, da je bil komisonar na pogodbah naveden le zato, da bila tožeča stranka oproščena plačila davka na motorna vozila. Prav nasprotno, komisionar je pri prodaji vozila aktivno sodeloval. Pravdni stranki sta predmetno vozilo peljali v S. h komisionarju, ki je s tožencem kot komitentom sklenil komisijsko pogodbo in nato s tožnico pogodbo o prodaji vozila, tožnici je izstavil račun, opravil je prepis vozila in tudi preveril, ali je vozilo morebiti v evidenci ukradenih vozil navedeno kot ukradeno. Tako je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da vse navedene okoliščine kažejo na to, da je komisionar, ki se ukvarja z dejavnostjo prodaje avtomobilov, za toženca izvedel prodajo vozila.
ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - preživnina višina preživnine - otroški dodatek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vprašanje upoštevnosti otroškega dodatka pri določanju preživnine je Vrhovno sodišče že rešilo v zadevi II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZOro-1 člen 14, 14/2-2, 58, 58/1.
odvzem orožja in orožnega lista - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident s svojimi navedbami ni izkazal zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ni izkazal, da bi bili zaradi odvzema orožja njegova varnost oziroma varnost ljudi v njegovem lokalu oziroma izvajanje gostinske dejavnosti dejansko ogroženi. Revident tudi ni izkazal, da bi se morebitni ogroženosti lahko uspešno zoperstavil edino oziroma na najprimernejši način le z orožjem.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 24, 27, 27/1. SPZ člen 2, 5, 66, 138, 139. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 2.
brezplačna pravna pomoč - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem - hipoteka - solastnina
V postopkih dodeljevanja BPP se možnost razpolaganja s premoženjem upošteva kot relevantna okoliščina pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za njeno upravičenost.
Pravni standard »možnosti razpolaganja« je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravnoposlovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.
Gola dejstva, da so na nepremičnini vpisane hipoteke in da je premoženje v solastnini, ne pomenijo nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem in jih zato same po sebi ni mogoče šteti kot tistih okoliščin, ki bi premoženje izključevala iz obsega ugotavljanja finančnega kriterija za BPP.
subvencija za prehrano - ni izpodbijanega akta - nepopolna tožba - odprava pomanjkljivosti tožbe - sodišče zadeve ne more obravnavati - dokazno breme - breme predložitve izpodbijanega akta
Na vprašanje, kdaj sodišče „zadeve ne more obravnavati“ (drugi odstavek 31. člena ZUS-1), po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče enoznačno odgovoriti, temveč je to stvar presoje v vsakem posameznem primeru.
V nobenem primeru pa ni mogoče zgolj na podlagi dejstva, da sodišče fizično ne razpolaga z izpodbijanim aktom, zaključiti, da zadeve ni mogoče obravnavati. Relevantno vsebino izpodbijanega sklepa je namreč mogoče ugotoviti tudi na druge načine.
ZPVPJN člen 3, 3/2, 6, 6/2, 14, 14/1, 42. ZPP člen 76, 76/2, 339, 339/2-8.
razlaga zakona - sistematična razlaga - namenska razlaga - logična razlaga - javno naročilo - postopek javnega naročanja - pravno varstvo v postopkih javnega naročanja - procesna legitimacija - aktivna legitimacija - zagovornik javnega interesa - aktivna legitimacija zagovornika javnega interesa - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - pravni interes - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti pravdna stranka
Namenska, logična in sistematična razlaga določbe 42. člena ZPVPJN pokažejo, da je imel zakonodajalec namen zastopnikom javnega interesa podeliti samostojno aktivno procesno legitimacijo za vložitve tožbe na ničnost pogodbe, kadar Republika Slovenija ni pogodbena stranka. Posledično zadnjega stavka 42. člena ZPVPJN ne moremo razlagati tako, kot da se ravno tako nanaša na situacije, ko
Republika Slovenija ni pogodbena stranka, temveč ga je treba razlagati na način, da se nanaša na situacije, ko je Republika Slovenija pogodbena stranka.
dopuščena revizija - obravnava pred sodiščem druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava procesnih kršitev - sodba presenečenja
Sodišče druge stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 347. člena ZPP
praviloma dolžno razpisati pritožbeno obravnavo, kadar meni, da lahko procesne kršitve odpravi sámo, torej namesto sodišča prve stopnje. Le izjemoma je namreč, upoštevaje načelo pospešitve, gospodarnosti in smotrnosti vodenja postopka, določene procesne kršitve glede na njihovo naravo mogoče odpraviti na drugi stopnji brez obravnave, če pri tem niso kršene pravice pravdnih strank.
Glede na to, da je tožena stranka za kršitev pravil pravdnega postopka izvedela šele z vročitvijo sodbe, te kršitve ni mogla uveljavljati prej kot v pritožbi zoper sodbo.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - odmera starostne pokojnine
Spor o pravici do starostne pokojnine in podlagah za odmero višine le te je socialni spor, v katerem je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje revizija že po zakonu dovoljena. Zato tožnik za vložitev predloga za dopustitev revizije v smislu določb drugega odstavka 374. člena ZPP nima pravnega interesa.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006560
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - javni uslužbenci - premestitev - obrazloženost sklepa o premestitvi - nezakonitost sklepa o premestitvi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je neobrazloženost oziroma premajhna obrazloženost sklepa o premestitvi že sama po sebi razlog za nezakonitost takšnega sklepa.
mednarodni cestni prevoz - povrnitev premoženjske škode - izguba tovora - tatvina - ovire pri prevozu - navodila pošiljatelja - skrbnost prevoznika - pravni standard - oprostitev odgovornosti - odgovornost prevoznika za delavce
Merilo za presojo, ali je bil določen vzrok pričakovan oziroma ali je bilo določen dogodek mogoče preprečiti ali odvrniti, je ustrezna skrbnost prevoznika, glede na vse okoliščine primera. Gre za pravni standard, ki ga sodišče napolni v vsakem primeru posebej. Prevoznik je lahko oproščen odgovornosti za dogodek, ki ga s skrajno, glede na okoliščine konkretnega primera, potrebno in pokazano skrbnostjo ter z vsemi razumnimi in stroki primernimi ukrepi ni mogel odvrniti, niti ni mogel preprečiti njegovih posledic. Kakšna skrbnost je potrebna za izognitev tatvinam, je v pri vrsti odvisno od verjetnosti, da bo do tatvine prišlo.
Standardu skrajne skrbnosti ne ustreza niti, da prevoznik o oviri ni obvestil pošiljatelja in ga zaprosila za ustrezna navodila.