dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Stališče revizije, da kršitev pravice do sojenja v razumnem roku po normalnem teku stvari nikakor ne more predstavljati vzroka za nastanek premoženjske škode, ne drži.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/4, 367a. ZIZ člen 10, 10/1.
revizija zoper odločbo, izdano v izvršilnem postopku - predlog za dopustitev revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laični predlog - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja stranka samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Upnica tega ni izkazala. Poleg tega določilo prvega odstavka 10. člena ZIZ izrecno izključuje revizijo kot izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja. Zaradi obeh navedenih razlogov revizija ni dovoljena, kar pomeni, da sodišče revizije ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP).
Tožena stranka izpodbija z revizijo tudi odločitev o ugotovitvenem delu zahtevka, iz katerega izhaja, da je njegova vrednost 102.396,12 EUR (zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve v tej višini). Vendar pa predstavlja ta zahtevek predhodni oziroma vmesni ugotovitveni zahtevek, ki je uveljavljen poleg dajatvenega zahtevka. V takšnih procesnih situacijah pa tudi v skladu z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča vmesni ugotovitveni zahtevek ne predstavlja kriterija za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta, odločilnega za dovolitev revizije, temveč je pomembna oziroma upoštevna le sporna vrednost dajatvenega zahtevka.
STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODZ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017297
ZPP člen 367a, 367a/1. ODZ paragraf 418.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje zakoncev - dedovanje - obseg zapuščine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je odločilo, da je tožnica do 89/200 solastnica nepremičnine parc. št. 443/12 k.o. ... in obrazložilo, da je bil pokojni M. F. solastnik te nepremičnine do 111/2000, obenem pa zavrnilo vse pritožbene ugovore toženca z navedbo, da s to odločitvijo ni poseženo v njegov polovični solastninski delež na tej nepremičnini.
predlog za dopustitev revizije - predlog, ki ga vloži stranka sama - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - nepopolna vloga - priloge - izvod odločbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik je vlogo, ki po vsebini izredno pravno sredstvo, vložil sam, ne da bi pri tem izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP.
Vloga je nepopolna, saj ji (po določbi drugega odstavka 367.b člena ZPP) ni priložen izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazni postopek - presoja pritožbenih navedb - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec oziroma njegov zagovornik do začetka seje senata pritožbenega sodišča nista poizvedela o sestavi senata in zahtevala izločitev višje sodnice iz razloga pristranskosti, to možnost pa sta vsekakor imela, zato je bil obsojenec pri uveljavljanju te kršitve prekludiran.
ZDoh-1 člen 15, 17, 17-6, 20, 20-5, 98, 98/3-2, 98/3-8.
dovoljena revizija - dohodnina - drugi dohodki - brezplačna izdaja blaga - dohodek v obliki ugodnosti v naravi - medicinsko tehnični pripomočki - ugodnosti na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja
Izmed artiklov, ki so jih posamezniki v obravnavanem primeru brezplačno prejeli kot ugodnost v naravi, je le prejem medicinsko tehničnih pripomočkov, do katerih so posamezniki upravičeni na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja, mogoče opredeliti kot oproščen dohodek, in sicer po 5. točki 20. člena ZDoh-1. To pa pomeni, da je treba prejem vseh preostalih artiklov v obravnavanem primeru opredeliti kot obdavčljiv dohodek prejemnikov. Obdavčljivost dohodka je glede na navedeno odvisna od narave artikla, ki ga je revidentka brezplačno izdala, torej, ali gre za medicinsko tehničen pripomoček, do katerega je posameznik upravičen na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja, in ne od vprašanja, kako je revidentka brezplačno izdajo artiklov financirala oziroma koliko stroškov za brezplačno izdane artikle je pokrivala s sredstvi, ki jih je prejela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Obdavčitev prejema artiklov, ki niso medicinsko tehnični pripomočki, katerih brezplačno izdajo je revidentka pokrivala s sredstvi, ki jih je prejela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je tako tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljena.
ZDoh-2 člen 97, 97/1, 98, 98/1, 98/2, 98/7-1. ZDavP-2 člen 76, 76/3. URS člen 2, 14.
dovoljena revizija - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine -vrednost kapitala ob pridobitvi - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - priznavanje stroškov - zniževanje davčne osnove - trditveno in dokazno breme davčnega zavezanca - izvedba dokazov v davčnem postopku - računi izdani na drugo ime - neizkazanost plačila - lastno delo zavezanca - neizkazanost nastanka stroškov - načelo enakosti pred zakonom
Davčni zavezanec mora, če želi uveljaviti stroške na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja ter s tem znižati davčno osnovo, dokazati, da so ti stroški dejansko nastali in pri tem tudi izkazati, da gre za tako vrsto stroška, ki ga je mogoče priznati, in da ga je tudi plačal.
Da se lahko stroški obravnavajo kot priznani stroški pri odmeri davčne osnove za davek od dobička od kapitala, morajo nastati davčnemu zavezancu, ki je kapital odsvojil in kateremu se dohodnina odmerja.
Ker revidentka za delo v lastni režiji (s pomočjo sorodnikov in prijateljev) ni nič plačala, ji stroški za povečanje vrednosti nepremičnine v ocenjeni višini 43.270,00 EUR niso nikoli nastali. Gre namreč za neplačano delo, ki se sicer ovrednoti pri višji vrednosti nepremičnine ob odsvojitvi, ni pa lastnega dela mogoče šteti kot investicijo ali strošek v smislu ZDoh-2.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZOro-1 člen 14, 14/2-2, 58, 58/1.
odvzem orožja in orožnega lista - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident s svojimi navedbami ni izkazal zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ni izkazal, da bi bili zaradi odvzema orožja njegova varnost oziroma varnost ljudi v njegovem lokalu oziroma izvajanje gostinske dejavnosti dejansko ogroženi. Revident tudi ni izkazal, da bi se morebitni ogroženosti lahko uspešno zoperstavil edino oziroma na najprimernejši način le z orožjem.
ZZZDR člen 123, 123/1, 129, 129a. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja otrok - preživnina višina preživnine - otroški dodatek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vprašanje upoštevnosti otroškega dodatka pri določanju preživnine je Vrhovno sodišče že rešilo v zadevi II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014.
subvencija za prehrano - ni izpodbijanega akta - nepopolna tožba - odprava pomanjkljivosti tožbe - sodišče zadeve ne more obravnavati - dokazno breme - breme predložitve izpodbijanega akta
Na vprašanje, kdaj sodišče „zadeve ne more obravnavati“ (drugi odstavek 31. člena ZUS-1), po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče enoznačno odgovoriti, temveč je to stvar presoje v vsakem posameznem primeru.
V nobenem primeru pa ni mogoče zgolj na podlagi dejstva, da sodišče fizično ne razpolaga z izpodbijanim aktom, zaključiti, da zadeve ni mogoče obravnavati. Relevantno vsebino izpodbijanega sklepa je namreč mogoče ugotoviti tudi na druge načine.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 24, 27, 27/1. SPZ člen 2, 5, 66, 138, 139. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 2.
brezplačna pravna pomoč - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem - hipoteka - solastnina
V postopkih dodeljevanja BPP se možnost razpolaganja s premoženjem upošteva kot relevantna okoliščina pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za njeno upravičenost.
Pravni standard »možnosti razpolaganja« je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravnoposlovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.
Gola dejstva, da so na nepremičnini vpisane hipoteke in da je premoženje v solastnini, ne pomenijo nezmožnosti razpolaganja s tem premoženjem in jih zato same po sebi ni mogoče šteti kot tistih okoliščin, ki bi premoženje izključevala iz obsega ugotavljanja finančnega kriterija za BPP.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 5/1-c. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninski spor
Dejstvo, da je tožnik delal na gradbišču tožene stranke, po njenih navodilih in nadzorom ter je bila ta zadolžena tudi za varno delo, ne spremeni narave spora, ampak je to kvečjemu temelj za njeno odgovornost.
Ker naročnica morebitnih napak ni grajala v zakonskem roku, je treba šteti, da je bilo delo opravljeno brez napak. Zato v takšnem primeru izrecna potrditev del ni bila nujna za nastop obveznosti naročnice izvršiti plačilo.
ZIL-1 člen 44, 44/1-b. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje ni izkazano – že rešeno vprašanje – odstop od prakse ni izkazan - industrijska lastnina – blagovna znamka - podobnost znamk - kombinirani znaki - prevladujoč element - zelo hude posledice za stranko niso izkazane in konkretizirane
Vrhovno sodišče je, upoštevajoč tudi argumentacijsko moč odločb Sodišča Evropske unije, že v večih odločbah (nekatere so se nanašale tudi na kombinirane znamke) zavzelo stališče, kaj mora obsegati primerjava znamk: presojo vidne, slušne in pomenske podobnosti zadevnih znakov, zlasti presojo njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov (to je dominantnih delov), pri čemer je odločilna celostna zaznava znamk pri povprečnem potrošniku.
Že sprejeto stališče Vrhovnega sodišča je, da je praviloma besedni del znaka tisti element, ki je prevladujoč. To pa pomeni, da ni izključena možnost, da je lahko prevladujoč element slikovni del.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pravočasnost odločitve o stvarni pristojnosti
Po določbi prvega odstavka 19. člena ZPP mora vsako sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Postopanje v nasprotju s to določbo je opredeljeno kot kršitev po 4. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izjema je določena za okrožno sodišče, ki se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča samo ob predhodnem preizkusu tožbe, na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, pa do razpisa glavne obravnave (drugi odstavek 19. člena ZPP). Ta izjema se nanaša le na razmerje med okrožnim in okrajnim sodiščem kot sodiščema splošne pristojnosti in ne na razmerje med sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - plačilo razlike plače - pomembno pravno vprašanje
Eden od pogojev za dopustitev revizije je, da je od odgovora na pravno vprašanje, glede katerega se predlaga dopustitev revizije, odvisna odločitev o tožbenem zahtevku.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - delovni spor - odškodninski spor - fizična oseba kot tožena stranka
Tožnica je zaposlena na Osnovni šoli A., vendar tožbe ni vložila zoper svojega delodajalca. Vložila jo je zoper fizično osebo. Dejstvo, da je tožena stranka ravnateljica Osnovne šole A., torej zastopnik delodajalca, ne pomeni, da je delodajalec tudi tožena stranka.