določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - storilka kaznivega dejanja zoper sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - dvom v nepristranskost sodišča - manjše sodišče - objektivna nepristranskost
Ob dejstvu, da je sodišče, ki je pristojno odločati v zadevi, majhno in so zato sodno osebje in sodniki v večji meri medsebojno povezani, bi lahko nadaljnje okoliščine, ki se kažejo v razmerju pravdnih strank do sodišča, utegnile omajati dvom v objektivno nepristranskost sodišča - ena od strank je namreč upokojena dolgoletna delavka sodišča, druga pa obsojena v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, storjeno zoper enega od sodnikov tega sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2007324
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 135, 135/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja - grožnja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Grožnja v smislu 135. člena KZ-1 mora biti objektivno zmožna povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost oškodovanca. Zgolj dejstvo, da se je oškodovanec zaradi grožnje prestrašil in počutil ogroženega za izpolnitev zakonskih znakov tega kaznivega dejanja ne zadostuje.
Haaška konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4. Zakon o obveznim odnosima (ZOO) člen 1100, 1104. Orientacijski kriteriji za določanje odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške (2002).
povrnitev nepremoženjske škode - hrvaško pravo - prometna nesreča - pravo kraja nesreče - Haaška konvencija - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - Duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - višine odškodnine - orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške
Izjeme iz točke a) 4. člena Haaške konvencije za odstop od splošnega pravila o uporabi prava kraja nastanka nesreče iz 3. člena Haaške konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče niso podane.
kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - objektivni pogoj za izrek varnostnega ukrepa
Ker gre pri prisilnih „psihiatričnih“ varnostnih ukrepih za hujši poseg v človekove pravice, kot pri drugih varnostnih ukrepih, je z novelo zakona opredeljena tudi ustavna podlaga, ki izrekanje ukrepa opravičuje, in sicer z ustavno kategorijo (zagotavljanja) „varnosti ljudi“, ki kot ustrezna in sorazmerna ustavna vrednota vključuje varstvo najpomembnejših (kazenskopravno varovanih) pravnih dobrin, kot vsebinske podlage za izrekanje prisilnega zdravljenja. Zato je sorazmernost takšnega posega podana le, če se novo dodani zakonski pogoj, da je ta varnostni ukrep mogoče izreči le v primeru storilca, ki je izvršil protipravno dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen najmanj enega leta zapora, tolmači kot posebni zakonski minimum.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - odstop od prakse Vrhovnega sodišča - odstop od prakse Sodišča EU - natančnost in konkretnost trditev o zatrjevanem odstopu
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizija po uradni dolžnosti ni dovoljena.
Če revident zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pomembnega pravnega vprašanja, mora skladno s trditvenim in dokaznim bremenom, ki ga nosi, natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljuje neenotno sodno prakso, in zatrjevano neenotnost oziroma odstopanje utemeljiti.
Enak standard natančnosti in konkretnosti pomembnega pravnega vprašanja ter potrebne obrazložitve velja tudi, ko revident glede pomembnega pravnega vprašanja zatrjuje odstop od sodne prakse Sodišča EU.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev - stalno prebivališče dolžnika - začasno prebivališče dolžnika
Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. Na sodnem območju Okrajnega sodišča v Celju (..., Celje) ima dolžnik le začasno prebivališče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017360
ZDKG člen 1, 2, 2/1, 5, 7, 7-1, 21, 21/2, 24. ZKZ člen 18, 19, 20. OZ člen 90.
neveljavnost pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost - dedovanje - dedni delež - razpolaganje z dednim deležem - zaščitena kmetija - razpolaganje z zaščiteno kmetijo - smiselna uporaba ZDKG - namen obdelovanja kmetije - odobritev pravnega posla - konvalidacija
Pogodbeno razpolaganje lastnika z zaščiteno kmetijo je glede izbire nasprotne pogodbene stranke primerljivo z omejitvami, predpisanimi za oporočno razpolaganje z zaščiteno kmetijo, zato pride v poštev smiselna uporaba določb o oporočnem dedovanju. Drugače kot po določbah ZDKZ, lastnik zaščitene kmetije pri pogodbenem in oporočnem razpolaganju po ZDKG ni več omejen s pogoji, ki veljajo za izbiro dediča pri zakonitem dedovanju. Ko gre za izbiro sopogodbenika pri sklepanju pogodb iz 24. člena ZDKG oziroma oporočnega dediča, če gre za oporočno razpolaganje z zaščiteno kmetijo, je bistveno, da takšno razpolaganje vzpostavlja lastniški režim, ki je skladen z določbami ZDKG, zlasti pa z določbami prvega odstavka 2. člena, 5. člena in drugega odstavka 21. člena ZDKG.
ZKZ vsebuje specialno in kogentno zakonsko ureditev pravnoposlovnega
razpolaganja s kmetijskimi zemljišči. Tudi za te pravne posle pa velja splošna
opredelitev ničnosti, kot jo vsebuje OZ, vključno z določbami 90. člena OZ, ki ureja pogoje za konvalidacijo.
ZDDV-1 člen 76b. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 193-200, 202-204. ZDavP-2 člen 6, 74, 74/3, 97, 97/5.
dovoljena revizija - davki - davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - DDV - plačnik davkov in prispevkov - povezane osebe - navidezni posli - navidezna zaposlitev pri drugem delodajalcu - posel z nedopustno podlago - solidarna odgovornost - prenos direktive - začasna odredba - izogibanje plačilu davka
Revident in družba A., katere direktor je oče revidentove direktorice in revidentove ustanoviteljice, sta sklenila vrsto poslov (tudi pogodbo o sodelovanju, na podlagi katere je revident neto plače, brez davkov in prispevkov, kot plačilo storitev dela izplačeval neposredno na transakcijski račun delavcev), pri katerih nista bila obdavčena (saj je bila družba A. pri kateri so bile izkazane obveznosti plačila davkov in prispevkov, blokirana), s tem pa sta prikrila ekonomsko vsebino posla, ki je obdavčen (dejansko zaposlitev delavcev pri revidentu, na katerega je bila prenesena dejavnost družbe A.). Davki in prispevki tako pri nobeni od povezanih oseb niso bili odtegnjeni, čeprav so bile plače pri revidentu izplačane, pri povezani osebi pa obračunane. Glede na vsebino navedenih poslov in ugotovljena dejstva (da gre za povezani osebi, da je družba A. insolventna in ne poravnava svojih obveznosti, da je na revidenta prenesena proizvodnja, da so bila plačila med povezanima osebama izvedena zgolj na podlagi pobotov in cesij, da so delavci delo opravljali, da so bile plače izplačane, dajatve pa niso bile odtegnjene), je treba v skladu s tretjim odstavkom 74. člena ZDavP-2 revidenta obravnavati kot plačnika davkov in prispevkov.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora – utemeljen sum - sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe
Utemeljen sum, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje izhaja (tudi po odločitvi sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje) iz pravnomočne obtožnice, ki bo podlaga sodišču prve stopnje v novem sojenju.
Za presojo veljavnosti oporoke kot (enostranskega) pravnega posla (za primer smrti) se uporabljajo splošna pravila OZ o pogojih za veljavnost pravnih poslov samo tedaj, če glede konkretno zatrjevanega razloga za neveljavnost ZD nima posebnih določb. OZ se uporablja na primer v zvezi z vprašanji dopustnosti podlage oporočnega razpolaganja ter možnosti, dopustnosti, določenosti ali določljivosti vsebine oporoke. In po določbah OZ je mogoče oporoko ali njen del izreči tudi za nično, ne pa je le razveljaviti na podlagi izpodbojnega zahtevka.
Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju je pravno vprašanje, ali je oporoka sploh nastala, predhodno vprašanje v pravdi, ki teče na podlagi tožbe po 224. členu ZD. Tudi pri »izpodbijanju« »nenastalih« oporok torej stranke niso vezane na zahtevek iz 61. člena ZD.
Stranka mora v primeru dvoma o veljavnosti oporoke sodno varstvo zahtevati tako, da postavi bodisi izpodbojni bodisi ničnostni zahtevek ne glede na to, da pojem neveljavnosti zaobjema obe navedeni obliki.
Glede sosporništva na pasivni strani so stališča v literaturi različna. Vsem je skupna dilema, ali mora zakoniti dedič, ki izpodbija oporoko, s tožbo zajeti vse oporočne dediče, da je tožena prava stranka (ali so oporočni dediči nujni sosporniki) ali ne (in so oporočni dediči enotni sosporniki ali pa sploh niso sosporniki), po nobenem pa se ne zahteva, da bi morali biti toženi tudi (tisti) zakoniti dediči (ki se niso pridružili tožniku).
Razveljavitev oporoke bo učinkovala tudi zoper tiste zakonite dediče, ki v pravdi niso sodelovali, vendar učinek zanje ne bo neugoden: pridobili bodo dediščino, ki je sicer ne bi, njim pa bo pridržana dispozicija o tem, ali jo bodo sprejeli in obdržali.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - opis kaznivega dejanja – begosumnost - neogibnost pripora - presoja pritožbenih navedb
Skladno z drugim odstavkom 202. člena ZKP mora biti v odločbi o odreditvi pripora kaznivo dejanje, katerega je obdolženec utemeljeno osumljen, konkretizirano v tolikšni meri, da je iz njegovega opisa jasno razvidno, katero je tisto obdolženčevo ravnanje, ki vsebuje zakonske znake kaznivega dejanja - te določbe ni mogoče razlagati tako, da bi moral biti opis kaznivega dejanja tako vsebinsko dovršen in slogovno formuliran kot npr. v izreku sodbe.
Neogibna potrebnost pripora pomeni, da se je sodišče prepričalo, da milejši ukrepi ne bi zagotovili nemotenega poteka kazenskega postopka oziroma varnosti ljudi.
Sodišče ni zavrnilo dokaznega predloga obrambe za pridobitev izvedenskega mnenja grafologa, temveč je dokaznemu predlogu ugodilo in postavilo ustreznega izvedenca. Ta je nato ugotovil, da mnenja ne more izdelati, ker ni na razpolago potrebnega gradiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017372
ZIZ člen 64, 65, 65/3. ZPP člen 190, 384, 384/1. ZOR člen 454, 454/1. SPZ člen 8, 10, 18, 23, 40, 42, 44, 49, 49/2. ZTLR člen 12, 33, 52, 64, 64/1. ZZK člen 12, 13, 134, 136, 136/1, 136/2. ZZK-1 člen 32, 33 - 38, 40, 40/1-1, 40/1-2, 150. ZPN člen 7. ZSZ (1984) člen 46, 51. ZLNDL člen 3. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 36, 39.
izvršba na nepremičnino - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor tretjega - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - procesne predpostavke - lastninska pravica na predmetu izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - funkcionalno zemljišče - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - zaznamba sklepa o izvršbi - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - vpis v zemljiško knjigo - obstoj razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke z zaznambo sklepa o izvršbi - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev zemljiškoknjižnega dovolila - lastninjenje - prenos pravice uporabe - superficies solo cedit - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Tožba za nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ, ki je vložena brez sklepa izvršilnega sodišča iz drugega odstavka istega člena, se zavrže.
Nevpisana lastninska pravica ima vselej prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico, ne glede na način pridobitve lastninske pravice in njeno modalnost oziroma vrsto, ali celo ne glede na ovire, ki je privedla do nevknjižbe lastninske pravice. Pri pravno poslovnih pridobitvah je odločilen obstoj zakonitega pravnega naslova, ki predstavlja podlago za vknjižbo, tako tudi pridobitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, ki neposredno zagotavlja vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi. Varovane so le pridobitve pravic v pravnem prometu, kamor pa v izvršilnem postopku pridobljena zastavna pravica ne spada. V takšnih primerih ima vselej prednost pričakovana lastninska pravica tretjega, ki izključuje absolutnost učinkov zemljiškoknjižnega vpisa in s tem tudi načela zaupanja v podatke zemljiške knjige.
Okoliščina, da je bil overjen podpis prodajalca na prvi pogodbi šele v letu 2008, nima pravno odločilnega pomena. Bistveno je, da so vsi kupci v verigi pogodb razpolagali z zakonitimi pravnimi naslovi in z v zadostni meri overjenimi zemljiškoknjižnimi dovolili, na podlagi katerih so lahko pridobili lastninsko pravico tako na zemljišču kot tudi na stavbi.
Relevantni za odločitev so revizijski očitki, da se sodišči nižjih stopenj nista opredelili do celotnih izpovedb prič, čeprav se nanje sklicujeta in tudi na podlagi njih napravita zaključek, da tožnik in pokojna nista živela v zunajzakonski skupnosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
ZKZ člen 4, 475, 23. ZVGLD člen 29, 57, 57/2, 57/3. ZSKZ člen 14.
dopuščena revizija - družbena lastnina - lastninjenje - društva - lovska družina - premoženje lovske družine - kmetijska zemljišča - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice
Zaradi svoje dvojne narave so lovske družine lahko na nepremičninah pridobivale tudi lastninsko pravico. Oblika lastnine na posameznem delu premoženja lovske družine je odvisna od tega, kakšno obliko lastnine je takratna pravna ureditev dopuščala glede na status pravne osebe in glede na vrsto premoženja.
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato so bila kmetijska zemljišča lahko le v družbeni lastnini. Zato ni pomembno, ali je lovska družina takšno zemljišče pridobila odplačno ali neodplačno, ali je njihov singularni pravni prednik na tem zemljišču imel lastninsko pravico ali pravico uporab, in ali je bila po prenosu na kmetijskem zemljišču na lovsko družino vpisana lastninska pravica ali pravica uporabe. V vsakem primeru je po prenosu na lovsko družino kmetijsko zemljišče prešlo v družbeno lastnino, ker je ta zemljišča lovska družina lahko pridobivala le kot kmetijska organizacija. Toženka torej v času uveljavitve ZSKZ na nepremičninah ni imela lastninske pravice, saj lovske družine niso organizacije, za katere je zakon predvidel izjemo pri lastninjenju kmetijskih zemljišč.
ZPP člen 44, 44/3, 180, 180/2, 284, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - ocena vrednosti spornega predmeta - ugovor nasprotne stranke - zavrženje revizije
Določitev vrednosti spornega predmeta je v prvi vrsti dolžnost tožnika, pri čemer ima sodišče korekturno dolžnost. V skladu z enakim varstvom pravic se določbe ZPP razlaga tako, da ima možnost zahtevati ugotovitev vrednosti spornega predmeta tudi nasprotna stranka v postopku. Obravnavanje tega vprašanja je časovno omejeno do začetka obravnavanja glavne stvari. Zato kasneje s sklepom določena vrednost spornega predmeta ne more biti relevantna za presojo strankine pravice do revizije.
Kontinuirano izvrševanje kaznivega dejanja, ki predstavlja utečen in donosen posel, dogovarjanje v imenu deklet za srečanja s strankami, dejansko vodenje in nadziranje njihove prostitucije, predstavlja izkoriščanje prostituiranja in s tem kaznivo dejanje zlorabe prostitucije.
Obsojenec je bil že v vabilu in na predobravnavnem naroku seznanjen s pravico podajanja dokaznih in drugih predlogov, to pravico je takrat tudi izkoristil, ter s posledico, če teh predlogov ne bo podal pravočasno. Obsojenec ni obrazložil, zakaj dokaznih predlogov za zaslišanje priče in poslušanje zvočnega posnetka ni podal že na predobravnavnem naroku, zato je presoja sodišča, da je ta dokazna predloga podal prepozno, utemeljena.