ZDoh-2 člen 97, 97/1, 98, 98/1, 98/2, 98/7-1. ZDavP-2 člen 76, 76/3. URS člen 2, 14.
dovoljena revizija - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine -vrednost kapitala ob pridobitvi - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - priznavanje stroškov - zniževanje davčne osnove - trditveno in dokazno breme davčnega zavezanca - izvedba dokazov v davčnem postopku - računi izdani na drugo ime - neizkazanost plačila - lastno delo zavezanca - neizkazanost nastanka stroškov - načelo enakosti pred zakonom
Davčni zavezanec mora, če želi uveljaviti stroške na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja ter s tem znižati davčno osnovo, dokazati, da so ti stroški dejansko nastali in pri tem tudi izkazati, da gre za tako vrsto stroška, ki ga je mogoče priznati, in da ga je tudi plačal.
Da se lahko stroški obravnavajo kot priznani stroški pri odmeri davčne osnove za davek od dobička od kapitala, morajo nastati davčnemu zavezancu, ki je kapital odsvojil in kateremu se dohodnina odmerja.
Ker revidentka za delo v lastni režiji (s pomočjo sorodnikov in prijateljev) ni nič plačala, ji stroški za povečanje vrednosti nepremičnine v ocenjeni višini 43.270,00 EUR niso nikoli nastali. Gre namreč za neplačano delo, ki se sicer ovrednoti pri višji vrednosti nepremičnine ob odsvojitvi, ni pa lastnega dela mogoče šteti kot investicijo ali strošek v smislu ZDoh-2.
ZDoh-1 člen 15, 17, 17-6, 20, 20-5, 98, 98/3-2, 98/3-8.
dovoljena revizija - dohodnina - drugi dohodki - brezplačna izdaja blaga - dohodek v obliki ugodnosti v naravi - medicinsko tehnični pripomočki - ugodnosti na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja
Izmed artiklov, ki so jih posamezniki v obravnavanem primeru brezplačno prejeli kot ugodnost v naravi, je le prejem medicinsko tehničnih pripomočkov, do katerih so posamezniki upravičeni na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja, mogoče opredeliti kot oproščen dohodek, in sicer po 5. točki 20. člena ZDoh-1. To pa pomeni, da je treba prejem vseh preostalih artiklov v obravnavanem primeru opredeliti kot obdavčljiv dohodek prejemnikov. Obdavčljivost dohodka je glede na navedeno odvisna od narave artikla, ki ga je revidentka brezplačno izdala, torej, ali gre za medicinsko tehničen pripomoček, do katerega je posameznik upravičen na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja, in ne od vprašanja, kako je revidentka brezplačno izdajo artiklov financirala oziroma koliko stroškov za brezplačno izdane artikle je pokrivala s sredstvi, ki jih je prejela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Obdavčitev prejema artiklov, ki niso medicinsko tehnični pripomočki, katerih brezplačno izdajo je revidentka pokrivala s sredstvi, ki jih je prejela od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je tako tudi po presoji revizijskega sodišča utemeljena.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Stališče revizije, da kršitev pravice do sojenja v razumnem roku po normalnem teku stvari nikakor ne more predstavljati vzroka za nastanek premoženjske škode, ne drži.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/4, 367a. ZIZ člen 10, 10/1.
revizija zoper odločbo, izdano v izvršilnem postopku - predlog za dopustitev revizije - vloga, ki jo vloži stranka sama - laični predlog - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja stranka samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Upnica tega ni izkazala. Poleg tega določilo prvega odstavka 10. člena ZIZ izrecno izključuje revizijo kot izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja. Zaradi obeh navedenih razlogov revizija ni dovoljena, kar pomeni, da sodišče revizije ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP).
ZPP člen 46, 46/1, 67. ZS člen 105a, 105a/1, 105a/2.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti po odredbi predsednika višjega sodišča - sodni zaostanki - prenos krajevne pristojnosti
Stranka lahko potem ko je pristojnost za sojenje v pravdni zadevi na podlagi 105. a člena ZPP prenesena na drugo sodišče, uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže posebej tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek laže in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - strokovna sodelavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Tehten razlog za določitev drugega pristojnega pritožbenega sodišča je okoliščina, da je tožnica zaposlena kot višja pravosodna svetovalka na civilnem oddelku pristojnega višjega sodišča.
Naloga sodišča je, da presodi, ali se konkretno ugotovljena dejstva (ravnanje, opustitev) ujemajo s tipičnim vedenjem, ravnanjem v stroki. Izvedenec sodišču le posreduje pravila stroke, ki so pravnega značaja, ne sme pa prevzeti funkcije sojenja. Sodnik mora kritično oceniti izvedensko mnenje. V delu, v katerem izvedenci presegajo okvire svojih nalog (posredovati sodišču pravila stroke, poklica, na podlagi katerih sodišče oblikuje vsebino pravne norme), sodišče mnenja ne sme upoštevati.
Tožnik (oškodovanec) nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki se nanašajo na vzročno zvezo, da je vzrok poslabšanja zdravstvenega stanja neskrbno ravnanje, opustitev. Na toženi stranki je trditveno in dokazno breme glede dejstva, da je (rezervni) vzrok poslabšanja tožnikovega zdravja v naravnem teku njegove bolezni oziroma poškodbe, da bi enaka škoda nastala tudi, če ne bi prišlo do neskrbnega ravnanja (da je zdravnikov prispevek k škodi nepomemben).
Ocena, v kakšnem delu je vzrok škode osnovna poškodba, v kakšnem delu pa je vzrok neskrbno ravnanje toženkine zavarovanke, je rezultat pravnega ovrednotenja vseh dejstev in okoliščin posameznega primera. Predpogoj strokovno dognane in pravno prepričljive odločitve pa je ugotovitev naravne vzročnosti s pomočjo izvedenca na podlagi naravoslovne metodologije, ki ne pušča prostora za subjektivno oceno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - storilka kaznivega dejanja zoper sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - dvom v nepristranskost sodišča - manjše sodišče - objektivna nepristranskost
Ob dejstvu, da je sodišče, ki je pristojno odločati v zadevi, majhno in so zato sodno osebje in sodniki v večji meri medsebojno povezani, bi lahko nadaljnje okoliščine, ki se kažejo v razmerju pravdnih strank do sodišča, utegnile omajati dvom v objektivno nepristranskost sodišča - ena od strank je namreč upokojena dolgoletna delavka sodišča, druga pa obsojena v kazenskem postopku za kaznivo dejanje, storjeno zoper enega od sodnikov tega sodišča.
Sodišče si mora v skladu z 11. členom ZPP prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, vendar mora stranki omogočiti obravnavo njene dejanske teze, če so navedbe konkretizirane in sklepčne, dokazni predlogi pa substancirani in pravno relevantni, zatrjevana dejstva, katerih resničnost naj bi se z izvedenim dokazom preverila, pa niso pravno nepomembna.
Ni mogoče mimo dolžne skrbnosti zdravstvenih zavodov pri ravnanju z zdravstvenimi podatki, hrambi vseh dokumentov, vsebin oziroma gradiva, nastalega v sklopu zdravstvene obravnave pacienta, še posebej ko vsebujejo po eni strani občutljive osebne podatke po drugi strani pa za sodne in druge postopke pomembne dokaze, kot je v tem primeru. Vsaj v času, dokler ne potečejo zastaralni roki, je razumno pričakovati, da v tovrstnih zahtevnih in kompleksnih primerih poskrbijo tudi za ustrezno hrambo ključnih in bistvenih vsebin dokumentov in zapisov, torej hrambo, ki bo omogočala uporabnost in nespremenljivost vsebine dokumentov, na tehnično ustrezen način (z reprodukcijo v fizični ali digitalni obliki, ki zagotavlja avtentičnost, ali s hrambo v ustreznih prostorih ali na drug način zavarovano pred škodljivimi vpliv in podobno).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDLov-1 člen 53, 53/5. ZON člen 91, 92, 92/1, 92/2, 93, 93/1.
dopuščena revizija - odgovornost države - škoda, ki jo povzročijo zaščitene vrste prostoživečih živali - izključitev odgovornosti - skrbnost dobrega gospodarja
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste prostoživečih sesalcev in ptic, kot jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON) ter v tem okviru pravnega standarda skrbnosti dobrega gospodarja v smislu določbe prvega odstavka 92. člena ZON.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS2007324
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ-1 člen 135, 135/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - resna grožnja - grožnja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Grožnja v smislu 135. člena KZ-1 mora biti objektivno zmožna povzročiti občutek strahu za življenje ali telesno celovitost oškodovanca. Zgolj dejstvo, da se je oškodovanec zaradi grožnje prestrašil in počutil ogroženega za izpolnitev zakonskih znakov tega kaznivega dejanja ne zadostuje.
Haaška konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3, 4. Zakon o obveznim odnosima (ZOO) člen 1100, 1104. Orientacijski kriteriji za določanje odškodnine za nepremoženjsko škodo Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške (2002).
povrnitev nepremoženjske škode - hrvaško pravo - prometna nesreča - pravo kraja nesreče - Haaška konvencija - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - Duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - višine odškodnine - orientacijski kriteriji Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške
Izjeme iz točke a) 4. člena Haaške konvencije za odstop od splošnega pravila o uporabi prava kraja nastanka nesreče iz 3. člena Haaške konvencije o zakonu, ki velja za prometne nesreče niso podane.
kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - objektivni pogoj za izrek varnostnega ukrepa
Ker gre pri prisilnih „psihiatričnih“ varnostnih ukrepih za hujši poseg v človekove pravice, kot pri drugih varnostnih ukrepih, je z novelo zakona opredeljena tudi ustavna podlaga, ki izrekanje ukrepa opravičuje, in sicer z ustavno kategorijo (zagotavljanja) „varnosti ljudi“, ki kot ustrezna in sorazmerna ustavna vrednota vključuje varstvo najpomembnejših (kazenskopravno varovanih) pravnih dobrin, kot vsebinske podlage za izrekanje prisilnega zdravljenja. Zato je sorazmernost takšnega posega podana le, če se novo dodani zakonski pogoj, da je ta varnostni ukrep mogoče izreči le v primeru storilca, ki je izvršil protipravno dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen najmanj enega leta zapora, tolmači kot posebni zakonski minimum.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje - odstop od prakse Vrhovnega sodišča - odstop od prakse Sodišča EU - natančnost in konkretnost trditev o zatrjevanem odstopu
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta, saj revizija po uradni dolžnosti ni dovoljena.
Če revident zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pomembnega pravnega vprašanja, mora skladno s trditvenim in dokaznim bremenom, ki ga nosi, natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve, in navesti okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opraviti primerjavo pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi utemeljuje neenotno sodno prakso, in zatrjevano neenotnost oziroma odstopanje utemeljiti.
Enak standard natančnosti in konkretnosti pomembnega pravnega vprašanja ter potrebne obrazložitve velja tudi, ko revident glede pomembnega pravnega vprašanja zatrjuje odstop od sodne prakse Sodišča EU.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev - stalno prebivališče dolžnika - začasno prebivališče dolžnika
Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. Na sodnem območju Okrajnega sodišča v Celju (..., Celje) ima dolžnik le začasno prebivališče.
ZDDV-1 člen 76b. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 193-200, 202-204. ZDavP-2 člen 6, 74, 74/3, 97, 97/5.
dovoljena revizija - davki - davek od osebnih prejemkov - prispevki za socialno varnost - DDV - plačnik davkov in prispevkov - povezane osebe - navidezni posli - navidezna zaposlitev pri drugem delodajalcu - posel z nedopustno podlago - solidarna odgovornost - prenos direktive - začasna odredba - izogibanje plačilu davka
Revident in družba A., katere direktor je oče revidentove direktorice in revidentove ustanoviteljice, sta sklenila vrsto poslov (tudi pogodbo o sodelovanju, na podlagi katere je revident neto plače, brez davkov in prispevkov, kot plačilo storitev dela izplačeval neposredno na transakcijski račun delavcev), pri katerih nista bila obdavčena (saj je bila družba A. pri kateri so bile izkazane obveznosti plačila davkov in prispevkov, blokirana), s tem pa sta prikrila ekonomsko vsebino posla, ki je obdavčen (dejansko zaposlitev delavcev pri revidentu, na katerega je bila prenesena dejavnost družbe A.). Davki in prispevki tako pri nobeni od povezanih oseb niso bili odtegnjeni, čeprav so bile plače pri revidentu izplačane, pri povezani osebi pa obračunane. Glede na vsebino navedenih poslov in ugotovljena dejstva (da gre za povezani osebi, da je družba A. insolventna in ne poravnava svojih obveznosti, da je na revidenta prenesena proizvodnja, da so bila plačila med povezanima osebama izvedena zgolj na podlagi pobotov in cesij, da so delavci delo opravljali, da so bile plače izplačane, dajatve pa niso bile odtegnjene), je treba v skladu s tretjim odstavkom 74. člena ZDavP-2 revidenta obravnavati kot plačnika davkov in prispevkov.