določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - izključna pristojnost v stečajnem postopku
Dejstvo, da je sedež družbe, katere poslovni deleži so predmet spora v obravnavani zadevi, v Ljubljani, ne pomeni samo po sebi, da bo izvedba dokazov zaradi tega tam lažja ali bistveno cenejša. Predlagani so namreč skoraj izključno listinski dokazi, ki so že priloženi vlogam.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002657
ZIZ člen 62, 62/2, 239, 256, 256/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - zavarovanje terjatve - prehodna odredba - postopek po pravnomočnosti sklepa o ugovoru
Drugi odstavek 256. člena ZIZ je posebna določba o pristojnosti sodišča za odločanje v primeru zavarovanja s predhodno odredbo, kadar je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, razveljavljen, postopek pa se po pravnomočnosti sklepa o razveljavitvi nadaljuje v pravdnem postopku. Zato ni pravilno stališče Okrajnega sodišča v Ljubljani, da je v obravnavani zadevi uporabljiv 239. člen ZIZ, ki odkazuje na smiselno uporabo določb o izvršbi.
ZZD člen 206, 206/1, 206/2. ZKZ (1973) člen 4, 4/5, 14, 17, 23, 35. ZVGLD člen 17, 29, 55, 57, 57/1, 57/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - društva - lovska družina - dejavnost lovske družine - status lovske družine - kmetijska zemljišča - odplačna pridobitev nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - transformacija lastninske pravice - kmetijska organizacija
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - izvršba na nepremičnino, v kateri ima prostore izvršilno sodišče
Dejstvo, da ima sodišče, ki je sicer pristojno za odločanje v obravnavani zadevi, svoje prostore v nepremičnini, ki je predmet izvršbe v tej zadevi, bi v javnosti utegnilo ustvariti videz pristranskosti sodišča.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora – utemeljen sum - sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe
Utemeljen sum, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje izhaja (tudi po odločitvi sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje) iz pravnomočne obtožnice, ki bo podlaga sodišču prve stopnje v novem sojenju.
Za presojo veljavnosti oporoke kot (enostranskega) pravnega posla (za primer smrti) se uporabljajo splošna pravila OZ o pogojih za veljavnost pravnih poslov samo tedaj, če glede konkretno zatrjevanega razloga za neveljavnost ZD nima posebnih določb. OZ se uporablja na primer v zvezi z vprašanji dopustnosti podlage oporočnega razpolaganja ter možnosti, dopustnosti, določenosti ali določljivosti vsebine oporoke. In po določbah OZ je mogoče oporoko ali njen del izreči tudi za nično, ne pa je le razveljaviti na podlagi izpodbojnega zahtevka.
Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju je pravno vprašanje, ali je oporoka sploh nastala, predhodno vprašanje v pravdi, ki teče na podlagi tožbe po 224. členu ZD. Tudi pri »izpodbijanju« »nenastalih« oporok torej stranke niso vezane na zahtevek iz 61. člena ZD.
Stranka mora v primeru dvoma o veljavnosti oporoke sodno varstvo zahtevati tako, da postavi bodisi izpodbojni bodisi ničnostni zahtevek ne glede na to, da pojem neveljavnosti zaobjema obe navedeni obliki.
Glede sosporništva na pasivni strani so stališča v literaturi različna. Vsem je skupna dilema, ali mora zakoniti dedič, ki izpodbija oporoko, s tožbo zajeti vse oporočne dediče, da je tožena prava stranka (ali so oporočni dediči nujni sosporniki) ali ne (in so oporočni dediči enotni sosporniki ali pa sploh niso sosporniki), po nobenem pa se ne zahteva, da bi morali biti toženi tudi (tisti) zakoniti dediči (ki se niso pridružili tožniku).
Razveljavitev oporoke bo učinkovala tudi zoper tiste zakonite dediče, ki v pravdi niso sodelovali, vendar učinek zanje ne bo neugoden: pridobili bodo dediščino, ki je sicer ne bi, njim pa bo pridržana dispozicija o tem, ali jo bodo sprejeli in obdržali.
pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - opis kaznivega dejanja – begosumnost - neogibnost pripora - presoja pritožbenih navedb
Skladno z drugim odstavkom 202. člena ZKP mora biti v odločbi o odreditvi pripora kaznivo dejanje, katerega je obdolženec utemeljeno osumljen, konkretizirano v tolikšni meri, da je iz njegovega opisa jasno razvidno, katero je tisto obdolženčevo ravnanje, ki vsebuje zakonske znake kaznivega dejanja - te določbe ni mogoče razlagati tako, da bi moral biti opis kaznivega dejanja tako vsebinsko dovršen in slogovno formuliran kot npr. v izreku sodbe.
ZKZ člen 4, 475, 23. ZVGLD člen 29, 57, 57/2, 57/3. ZSKZ člen 14.
dopuščena revizija - družbena lastnina - lastninjenje - društva - lovska družina - premoženje lovske družine - kmetijska zemljišča - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice
Zaradi svoje dvojne narave so lovske družine lahko na nepremičninah pridobivale tudi lastninsko pravico. Oblika lastnine na posameznem delu premoženja lovske družine je odvisna od tega, kakšno obliko lastnine je takratna pravna ureditev dopuščala glede na status pravne osebe in glede na vrsto premoženja.
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato so bila kmetijska zemljišča lahko le v družbeni lastnini. Zato ni pomembno, ali je lovska družina takšno zemljišče pridobila odplačno ali neodplačno, ali je njihov singularni pravni prednik na tem zemljišču imel lastninsko pravico ali pravico uporab, in ali je bila po prenosu na kmetijskem zemljišču na lovsko družino vpisana lastninska pravica ali pravica uporabe. V vsakem primeru je po prenosu na lovsko družino kmetijsko zemljišče prešlo v družbeno lastnino, ker je ta zemljišča lovska družina lahko pridobivala le kot kmetijska organizacija. Toženka torej v času uveljavitve ZSKZ na nepremičninah ni imela lastninske pravice, saj lovske družine niso organizacije, za katere je zakon predvidel izjemo pri lastninjenju kmetijskih zemljišč.
Neogibna potrebnost pripora pomeni, da se je sodišče prepričalo, da milejši ukrepi ne bi zagotovili nemotenega poteka kazenskega postopka oziroma varnosti ljudi.
Sodišče ni zavrnilo dokaznega predloga obrambe za pridobitev izvedenskega mnenja grafologa, temveč je dokaznemu predlogu ugodilo in postavilo ustreznega izvedenca. Ta je nato ugotovil, da mnenja ne more izdelati, ker ni na razpolago potrebnega gradiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017372
ZIZ člen 64, 65, 65/3. ZPP člen 190, 384, 384/1. ZOR člen 454, 454/1. SPZ člen 8, 10, 18, 23, 40, 42, 44, 49, 49/2. ZTLR člen 12, 33, 52, 64, 64/1. ZZK člen 12, 13, 134, 136, 136/1, 136/2. ZZK-1 člen 32, 33 - 38, 40, 40/1-1, 40/1-2, 150. ZPN člen 7. ZSZ (1984) člen 46, 51. ZLNDL člen 3. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 36, 39.
izvršba na nepremičnino - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor tretjega - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - procesne predpostavke - lastninska pravica na predmetu izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - funkcionalno zemljišče - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - zaznamba sklepa o izvršbi - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - vpis v zemljiško knjigo - obstoj razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke z zaznambo sklepa o izvršbi - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev zemljiškoknjižnega dovolila - lastninjenje - prenos pravice uporabe - superficies solo cedit - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Tožba za nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ, ki je vložena brez sklepa izvršilnega sodišča iz drugega odstavka istega člena, se zavrže.
Nevpisana lastninska pravica ima vselej prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico, ne glede na način pridobitve lastninske pravice in njeno modalnost oziroma vrsto, ali celo ne glede na ovire, ki je privedla do nevknjižbe lastninske pravice. Pri pravno poslovnih pridobitvah je odločilen obstoj zakonitega pravnega naslova, ki predstavlja podlago za vknjižbo, tako tudi pridobitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, ki neposredno zagotavlja vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi. Varovane so le pridobitve pravic v pravnem prometu, kamor pa v izvršilnem postopku pridobljena zastavna pravica ne spada. V takšnih primerih ima vselej prednost pričakovana lastninska pravica tretjega, ki izključuje absolutnost učinkov zemljiškoknjižnega vpisa in s tem tudi načela zaupanja v podatke zemljiške knjige.
Okoliščina, da je bil overjen podpis prodajalca na prvi pogodbi šele v letu 2008, nima pravno odločilnega pomena. Bistveno je, da so vsi kupci v verigi pogodb razpolagali z zakonitimi pravnimi naslovi in z v zadostni meri overjenimi zemljiškoknjižnimi dovolili, na podlagi katerih so lahko pridobili lastninsko pravico tako na zemljišču kot tudi na stavbi.
ZPP člen 44, 44/3, 180, 180/2, 284, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - ocena vrednosti spornega predmeta - ugovor nasprotne stranke - zavrženje revizije
Določitev vrednosti spornega predmeta je v prvi vrsti dolžnost tožnika, pri čemer ima sodišče korekturno dolžnost. V skladu z enakim varstvom pravic se določbe ZPP razlaga tako, da ima možnost zahtevati ugotovitev vrednosti spornega predmeta tudi nasprotna stranka v postopku. Obravnavanje tega vprašanja je časovno omejeno do začetka obravnavanja glavne stvari. Zato kasneje s sklepom določena vrednost spornega predmeta ne more biti relevantna za presojo strankine pravice do revizije.
Kontinuirano izvrševanje kaznivega dejanja, ki predstavlja utečen in donosen posel, dogovarjanje v imenu deklet za srečanja s strankami, dejansko vodenje in nadziranje njihove prostitucije, predstavlja izkoriščanje prostituiranja in s tem kaznivo dejanje zlorabe prostitucije.
Obsojenec je bil že v vabilu in na predobravnavnem naroku seznanjen s pravico podajanja dokaznih in drugih predlogov, to pravico je takrat tudi izkoristil, ter s posledico, če teh predlogov ne bo podal pravočasno. Obsojenec ni obrazložil, zakaj dokaznih predlogov za zaslišanje priče in poslušanje zvočnega posnetka ni podal že na predobravnavnem naroku, zato je presoja sodišča, da je ta dokazna predloga podal prepozno, utemeljena.
Relevantni za odločitev so revizijski očitki, da se sodišči nižjih stopenj nista opredelili do celotnih izpovedb prič, čeprav se nanje sklicujeta in tudi na podlagi njih napravita zaključek, da tožnik in pokojna nista živela v zunajzakonski skupnosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODZ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017297
ZPP člen 367a, 367a/1. ODZ paragraf 418.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje zakoncev - dedovanje - obseg zapuščine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je odločilo, da je tožnica do 89/200 solastnica nepremičnine parc. št. 443/12 k.o. ... in obrazložilo, da je bil pokojni M. F. solastnik te nepremičnine do 111/2000, obenem pa zavrnilo vse pritožbene ugovore toženca z navedbo, da s to odločitvijo ni poseženo v njegov polovični solastninski delež na tej nepremičnini.
predlog za dopustitev revizije - predlog, ki ga vloži stranka sama - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - nepopolna vloga - priloge - izvod odločbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik je vlogo, ki po vsebini izredno pravno sredstvo, vložil sam, ne da bi pri tem izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, kar je v nasprotju z določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP.
Vloga je nepopolna, saj ji (po določbi drugega odstavka 367.b člena ZPP) ni priložen izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazni postopek - presoja pritožbenih navedb - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec oziroma njegov zagovornik do začetka seje senata pritožbenega sodišča nista poizvedela o sestavi senata in zahtevala izločitev višje sodnice iz razloga pristranskosti, to možnost pa sta vsekakor imela, zato je bil obsojenec pri uveljavljanju te kršitve prekludiran.
Tožena stranka izpodbija z revizijo tudi odločitev o ugotovitvenem delu zahtevka, iz katerega izhaja, da je njegova vrednost 102.396,12 EUR (zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve v tej višini). Vendar pa predstavlja ta zahtevek predhodni oziroma vmesni ugotovitveni zahtevek, ki je uveljavljen poleg dajatvenega zahtevka. V takšnih procesnih situacijah pa tudi v skladu z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča vmesni ugotovitveni zahtevek ne predstavlja kriterija za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta, odločilnega za dovolitev revizije, temveč je pomembna oziroma upoštevna le sporna vrednost dajatvenega zahtevka.