določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - izključna pristojnost v stečajnem postopku
Dejstvo, da je sedež družbe, katere poslovni deleži so predmet spora v obravnavani zadevi, v Ljubljani, ne pomeni samo po sebi, da bo izvedba dokazov zaradi tega tam lažja ali bistveno cenejša. Predlagani so namreč skoraj izključno listinski dokazi, ki so že priloženi vlogam.
ZSPJS člen 7, 9, 13. Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del člen 14, 14/5. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih člen 11, 11/1, 11/2.
dopuščena revizija - javni uslužbenci - policist - napredovanje v višji plačni razred - akt o sistemizaciji - neskladnost akta o sistemizaciji s predpisi - kolektivna pogodba
Ker je bila ureditev v Aktu o sistemizaciji tožene stranke z dne 28. 7. 2008 neskladna z določbami KPDU in Uredbe o notranji organizaciji, bi sodišče moralo navedena predpisa uporabiti neposredno.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je za škodo, ki jo je povzročil delovni stroj med premikanjem, glede na določila splošnih pogojev PG-odg/99-12 podano zavarovalno kritje po polici za zavarovanje splošne odgovornosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izključitev krivdne odgovornosti - zdravstveno stanje delavca - depresija
Pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je vsaka oblika krivde delavca. Ob ugotovitvi sodišča, da je bil tožnik v takem psihičnem stanju, da si zaradi strahu pred napakami ni mogel pomagati drugače, kot da stroj ustavlja in na njem v več nočnih izmenah za dalj časa prekinja z delom, mu za očitane kršitve ni mogoče očitati nobene oblike krivde oziroma subjektivne odgovornosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - izvršba na nepremičnino, v kateri ima prostore izvršilno sodišče
Dejstvo, da ima sodišče, ki je sicer pristojno za odločanje v obravnavani zadevi, svoje prostore v nepremičnini, ki je predmet izvršbe v tej zadevi, bi v javnosti utegnilo ustvariti videz pristranskosti sodišča.
ZSKZ člen 14. ZVGLD člen 29. ZKZ (1973) člen 4, 4/5, 23.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - lovska družina - pridobitev lastninske pravice
Lovska družina je upravljala in uporabljala za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, na njih ni imela lastninske pravice in je zato ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča, ne glede na to, s katerimi sredstvi (iz kakšnih virov) so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017337
ZPP člen 339, 339/2-12, 367b, 367b/4, 367b/6. OZ člen 92, 440. ZNP člen 7.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženca nista
definirala pomembnega pravnega vprašanja, niti nista navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Toženca se sicer sklicujeta na obrazložitev sodbe VS RS II Ips 184/2011 v predhodni zadevi med tožnikom in drugim tožencem, vendar v tem delu, poleg tega, da ni definirano pomembno pravno vprašanje, ni pojasnjeno, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito oziroma kako bi upoštevanje teh stališč privedlo do drugačne odločitve v tej zadevi.
Tak predlog torej ne zadosti četrtemu odstavku 367.b člena ZPP,
zato ga je moralo Vrhovno sodišče zavreči (šesti odstavek 367.b člena ZPP).
Res je sicer tudi poklicno skrbnost (skrbnost dobrega strokovnjaka v smislu določbe drugega odstavka 18. člena ZOR oziroma dobrega notarja) treba presojati ne le na abstraktni ravni temveč tudi na konkretni ravni, vendar pa pri tem ni mogoče zaobiti pravnih pravil in poklicnih standardov, ki predstavljajo temeljno podlago in meje vsakemu povprečno skrbnemu subjektu oziroma nosilcu poklicne dejavnosti. Merilo za presojo o tem, ali je profesionalna oseba ravnala s poklicno skrbnostjo, je tipično (običajno, pogosto), normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja.
Notarkino protipravno ravnanje ni predstavljalo tiste aktivnosti, ki bi jo lahko označili kot adekvaten pa tudi po namenu norme pravno priznan vzrok za nastalo posledico.
povrnitev škode - zdravniška napaka (medicinska napaka) - izvedenec - izvedensko mnenje - skrbnost dobrega strokovnjaka - pravni standard - pravila znanosti in stroke
Tudi pravila znanosti in stroke imajo naravo prava, kadar so v funkciji normativne konkretizacije pravnega standarda. V zvezi z vprašanjem, kakšno je pravilo stroke glede predpisovanja zdravila proti strjevanju krvi, se je sodišče oprlo na mnenji izvedencev. Slednja sta sodišču posredovala pravila stroke, ki so pravnega značaja, sodišče pa je na ta način ovsebinilo pravni standard skrbnosti.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 367/4, 367a, 374, 377, 384.
dovoljenost revizije - sklep o zavrženju tožbe - spor za ugotovitev očetovstva - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Spori zaradi ugotovitve očetovstva spadajo med neocenljive, revizija pa ni izrecno dovoljena in tudi ne izrecno izključena. V skladu z določbo 367. člena ZPP, bi bila revizija proti sklepu o zavrženju tožbe dovoljena le v primeru, če bi jo v skladu s 367.a členom ZPP dopustilo sodišče. Tožnik ni predlagal dopustitve revizije. Vrhovno sodišče je zaradi tega revizijo zavrglo.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018185
ZZD člen 206, 206/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZVGLD člen 29, 55, 57, 57/1, 57/2, 57/3. ZKZ člen 4, 4/5, 23.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - lovska družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice
Lovske družine so imele v prejšnjem družbenoekonomskem sistemu nekoliko drugačen položaj kot druga društva, katerih osnovni namen je bil uresničevanje interesov članov društva. Lovske družine so bile namreč opredeljene kot samoupravne organizacije občanov (prvi odstavek 57. člena ZVGLD), torej družbene organizacije, ki uresničujejo tudi širše družbene interese pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Meja med družbenimi organizacijami in društvi ni bila jasno določena niti v teoriji niti v praksi.
Lovske družine so kmetijska zemljišča lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
Očitki na račun dosedanjega ravnanja sodišča v postopku ne posegajo v videz nepristranskosti sodišča in jih ni mogoče subsumirati pod pravni standard „drugi tehtni razlogi“ iz 67. člena ZPP.
dopuščena revizija - komisijska pogodba - prodaja motornega vozila - navidezna pogodba - prodaja ukradenega motornega vozila - odgovornost za pravne napake - pasivna legitimacija
Pri presoji navideznosti sklenjene komisijske pogodbe sta pomembni okoliščini plačilo provizije in prevzem rizika. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da je bila provizija dogovorjena. Glede prevzema rizika pa je pomembno, da se po prvem odstavku 788. člena OZ komisionar s komisijsko pogodbo ne zavezuje le, da bo za komitenta našel kupca, temveč da bo za plačilo v svojem imenu in na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent. Iz ugotovljenega dejanskega stanja ne izhaja, da je bil komisonar na pogodbah naveden le zato, da bila tožeča stranka oproščena plačila davka na motorna vozila. Prav nasprotno, komisionar je pri prodaji vozila aktivno sodeloval. Pravdni stranki sta predmetno vozilo peljali v S. h komisionarju, ki je s tožencem kot komitentom sklenil komisijsko pogodbo in nato s tožnico pogodbo o prodaji vozila, tožnici je izstavil račun, opravil je prepis vozila in tudi preveril, ali je vozilo morebiti v evidenci ukradenih vozil navedeno kot ukradeno. Tako je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da vse navedene okoliščine kažejo na to, da je komisionar, ki se ukvarja z dejavnostjo prodaje avtomobilov, za toženca izvedel prodajo vozila.
Sodišče si mora v skladu z 11. členom ZPP prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, vendar mora stranki omogočiti obravnavo njene dejanske teze, če so navedbe konkretizirane in sklepčne, dokazni predlogi pa substancirani in pravno relevantni, zatrjevana dejstva, katerih resničnost naj bi se z izvedenim dokazom preverila, pa niso pravno nepomembna.
Ni mogoče mimo dolžne skrbnosti zdravstvenih zavodov pri ravnanju z zdravstvenimi podatki, hrambi vseh dokumentov, vsebin oziroma gradiva, nastalega v sklopu zdravstvene obravnave pacienta, še posebej ko vsebujejo po eni strani občutljive osebne podatke po drugi strani pa za sodne in druge postopke pomembne dokaze, kot je v tem primeru. Vsaj v času, dokler ne potečejo zastaralni roki, je razumno pričakovati, da v tovrstnih zahtevnih in kompleksnih primerih poskrbijo tudi za ustrezno hrambo ključnih in bistvenih vsebin dokumentov in zapisov, torej hrambo, ki bo omogočala uporabnost in nespremenljivost vsebine dokumentov, na tehnično ustrezen način (z reprodukcijo v fizični ali digitalni obliki, ki zagotavlja avtentičnost, ali s hrambo v ustreznih prostorih ali na drug način zavarovano pred škodljivimi vpliv in podobno).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDLov-1 člen 53, 53/5. ZON člen 91, 92, 92/1, 92/2, 93, 93/1.
dopuščena revizija - odgovornost države - škoda, ki jo povzročijo zaščitene vrste prostoživečih živali - izključitev odgovornosti - skrbnost dobrega gospodarja
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo povzročijo zavarovane vrste prostoživečih sesalcev in ptic, kot jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave (v nadaljevanju ZON) ter v tem okviru pravnega standarda skrbnosti dobrega gospodarja v smislu določbe prvega odstavka 92. člena ZON.
ZPP člen 46, 46/1, 67. ZS člen 105a, 105a/1, 105a/2.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti po odredbi predsednika višjega sodišča - sodni zaostanki - prenos krajevne pristojnosti
Stranka lahko potem ko je pristojnost za sojenje v pravdni zadevi na podlagi 105. a člena ZPP prenesena na drugo sodišče, uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže posebej tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek laže in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - strokovna sodelavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Tehten razlog za določitev drugega pristojnega pritožbenega sodišča je okoliščina, da je tožnica zaposlena kot višja pravosodna svetovalka na civilnem oddelku pristojnega višjega sodišča.
Naloga sodišča je, da presodi, ali se konkretno ugotovljena dejstva (ravnanje, opustitev) ujemajo s tipičnim vedenjem, ravnanjem v stroki. Izvedenec sodišču le posreduje pravila stroke, ki so pravnega značaja, ne sme pa prevzeti funkcije sojenja. Sodnik mora kritično oceniti izvedensko mnenje. V delu, v katerem izvedenci presegajo okvire svojih nalog (posredovati sodišču pravila stroke, poklica, na podlagi katerih sodišče oblikuje vsebino pravne norme), sodišče mnenja ne sme upoštevati.
Tožnik (oškodovanec) nosi trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki se nanašajo na vzročno zvezo, da je vzrok poslabšanja zdravstvenega stanja neskrbno ravnanje, opustitev. Na toženi stranki je trditveno in dokazno breme glede dejstva, da je (rezervni) vzrok poslabšanja tožnikovega zdravja v naravnem teku njegove bolezni oziroma poškodbe, da bi enaka škoda nastala tudi, če ne bi prišlo do neskrbnega ravnanja (da je zdravnikov prispevek k škodi nepomemben).
Ocena, v kakšnem delu je vzrok škode osnovna poškodba, v kakšnem delu pa je vzrok neskrbno ravnanje toženkine zavarovanke, je rezultat pravnega ovrednotenja vseh dejstev in okoliščin posameznega primera. Predpogoj strokovno dognane in pravno prepričljive odločitve pa je ugotovitev naravne vzročnosti s pomočjo izvedenca na podlagi naravoslovne metodologije, ki ne pušča prostora za subjektivno oceno.