ZPP člen 339, 339/1, 358, 358-1, 379, 379/1. OZ člen 131.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - dejansko stanje - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - povrnitev škode - odgovornost države - protipravnost - zavod za prestajanje kazni - škoda zapornika - zaužitje podtaknjena mamila
Sodišče druge stopnje lahko ugotovi drugačno dejansko stanje, ne da bi opravilo obravnavo le, če sodišče določeno pravno pomembno dejstvo ugotovi le s pomočjo listin, pisnih izjav prič, oglednih predmetov ali posredno izvedenih dokazov. Kadar pa sodišče prve stopnje pravno pomembno dejstvo ugotovi tudi na podlagi zaslišanja strank ali prič, brez obravnave ni mogoče spreminjati dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje se mora glede objektivnih spoznavnih možnosti postaviti v enak položaj kot sodišče prve stopnje, ki je izdalo izpodbijano sodbo.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 5, 5/4, 17, 17/3. URS člen 22, 23, 25, 120, 157. ZUP člen 42. ZVOP-1 člen 55. ZInfP člen 10. ZDU-1 člen 11, 11/2, 14, 14/1, 74a, 74b, 74c.
varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist - subjektivni koncept upravnega spora - objektivni koncept upravnega spora - poseg v pristojnost ali pooblastilo - upravni organ - izvrševanje upravne funkcije - naložitev obveznosti - upravna enota - sodno varstvo
S pojmom pravice ali pravne koristi stranke ni mogoče razumeti pristojnosti oziroma pooblastil, ki jih ima upravni organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije. To pomeni, da v upravnem sporu sodno varstvo (načina) izvajanja pristojnosti in pooblastil, ki jih ima upravni organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije, ni zagotovljeno.
Ker je v obravnavanem primeru tožena stranka (informacijski pooblaščenec) pritožnici (upravni enoti) naložila določene obveznosti v okviru izvrševanja pritožničine upravne funkcije, slednja s tem v zvezi nima sodnega varstva v upravnem sporu.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1, 40c/3, 54.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - pristojnost po razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti - COVL
Zato je specialno določbo 40. c člena ZIZ v razmerju do splošne določbe 54. člena ZIZ, da o ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, treba razlagati skladno z namenom novejše določbe, da po izdaji sklepa o izvršbi o vseh nadaljnjih vprašanjih znotraj izvršilnega postopka odloča sodišče, ki je krajevno pristojno glede na sredstvo izvršbe.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Pri kaznivem dejanju obrekovanja je med zakonskimi znaki tudi zatrjevanje, ali raznašanje kaj neresničnega o nekom (kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu), kar pomeni, da mora biti dejstvo neresničnosti v dokaznem postopku ugotovljeno in ga ni mogoče predpostavljati. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo nikakršnih utemeljitev, iz katerih bi bilo razvidno, na čem temelji tako zaključevanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017332
ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnine - vknjižba lastninske pravice - dokaz o dolžnikovi lastnini - tožba na vpis lastninske pravice dolžnika - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, kaj je lahko podlaga tožbe po petem odstavku 168. člena ZIZ?
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb PG-NE-00/1 člen 12, 12/2. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-88 člen 14, 14/2.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - izplačilo zavarovalnine - nastanek invalidnosti - invalidnost po splošnih zavarovalnih pogojih - rok - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik je zaradi poškodbe gležnja postal invalid že v letu 2004 in zatrditev sklepa pa na stopnjo invalidnosti ni vplivala. Vprašanje je, ali gre za posledico (hibo), ki jo tudi tabeli invalidnosti, ki sta sestavni del relevantnih splošnih zavarovalnih pogojev, opredeljujejo kot invalidnost. Po teh tabelah je taka posledica ankiloza skočnega sklepa (in ne tudi stanje, ki jo indicira), ki pa je bila nesporno opravljena po izteku roka za ugotavljanje invalidnosti. Skladno s pogodbo torej pred tem invalidnosti, ki bi zavarovalnico zavezovala k plačilu invalidnine, ni bilo.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017362
ZSpo člen 1, 1/2, 12, 18, 64, 64/1, 64/2. ZLNDL člen 1, 1-2, 3. ZTLR člen 11.
izbrisna tožba - pravni interes za tožbo - lastninjenje - športni objekti v družbeni lastnini - pojem športnega objekta - društvo - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičninah - lastninska pravica društva - lastninska pravica na športnih objektih - zemljiška knjiga - vknjižba lastninske pravice - pravni učinki vknjižbe - dokazno breme
Pridobitev lastninske pravice društva na športnih objektih v smislu drugega odstavka 64. člena ZSpo predstavlja v našem primeru dokazno breme toženke.
Toženka v postopku ni postavila pravočasnih relevantnih trditev o tem, na kakšen
način naj bi pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah. Tako ni določno navedla za kakšne športne objekte dejansko gre, kdo in kdaj jih je
ustvaril ter ali gre za stvari, na katerih je društvo v relevantnem času sploh lahko vzpostavilo lastninsko pravico. Toženkin ugovor, da je na spornih nepremičninah pravočasno vzpostavila svojo lastninsko pravico zato ne more biti utemeljen.
ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/2, 367, 367/2, 367/5, 377.
dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker tako ne tožniki ne toženci glede vseh zahtevkov niso v položaju enotnih (ali celo nujnih) sospornikov oziroma solidarnih zavezancev, enotna navedba vrednosti spornega predmeta za preizkus dovoljenosti revizije ne zadošča.
Nekateri zahtevki so medsebojno sicer povezani v smislu določbe petega odstavka 367. člena ZPP, kar bi narekovalo enotno obravnavanje njihove vrednosti, vendar zaradi hkratne subjektivne kumulacije uporaba te določbe ne pride v poštev.
POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017370
ZGD člen 159. OZ člen 534.
dovoljenost revizije - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - tiha družba - premoženjskim vložek tihega družbenika - obstoj tihe družbe - darilna pogodba iz hvaležnosti
Ker z obravnavano pogodbo tiha družba ni mogla nastati, saj ni šlo niti za vložitev premoženjskega vložka, niti za gospodarski subjekt kot nosilca tihe družbe, tudi ni mogla nastati sporna pogodbena obveznost, ki je povezana z (domnevnim) tožnikom deležem kapitala v neobstoječi tihi družbi.
Čeprav je bilo toženkino ravnanje protipravno, ker je kršila pravico upravičenca do nakupa delnic po že objavljeni ceni, pa je upravičenec z (v obrazložitvi sodbe) omenjenima dopisoma in s sklenitvijo pogodbe o prenosu delnic po višji ceni to sprejel in s tem izključil protipravnost toženkinega ravnanja in protipravnost škode.
POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017311
OZ člen 379, 379/5. ZPP člen 339, 399/2-15. ZIZ člen 17.
dopuščena revizija - pogodba o leasingu - finančni leasing - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe - neposredno izvršljiv notarski zapis - pravni interes za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno breme
Tožeča stranka ima prav, ko navaja, da je iz navedb pod 2. točko tožbe, kjer tožeča stranka najprej povzema pogoje iz pogodbe za odstop pogodbe in nato navaja, da tožena stranka obrokov ni plačala, razvidno, da zatrjuje odstop od pogodbe, to pa predvsem izhaja tudi iz priloženega dopisa z dne 11.11.2002. Pomembno je tudi, da sta navedbe tožeče stranke tako razumeli tožena stranka in sodišče prve stopnje, kar izhaja iz navedb v odgovoru na tožbo in iz obrazložitve zavrnitve zahtevka po tej pogodbi v sodbi sodišča prve stopnje. Po oceni revizijskega sodišča je tako ugotovitev sodišča druge stopnje, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je od pogodbe odstopila, v nasprotju z listinami v spisu, zaradi česar je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
Tako kot pri poravnavi, tudi v primeru neposredno izvršljivega notarskega zapisa ne more biti dvoma o obstoju terjatve in vprašanje iztožljivosti ne more biti več aktualno.
Toženec je neposredni pravni naslednik izbrisane družbe, ki je bila podpisnica notarskega zapisa, zato ni nikakršnih ovir, da tožeča stranka ne bi mogla predlagati izvršbe neposredno na podlagi tega izvršljivega notarskega zapisa. Tako ne more biti dvoma o obstoju terjatve tožeče stranke zoper toženca in je pravilen sklep, da tožeča stranka za vložitev tožbe glede obveznosti po prodajni pogodbi nima pravnega interesa.
upravni spor - vodno dovoljenje - začasna odredba - začasna ureditev stanja - težko popravljiva škoda - izkazanost
Tudi za izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 je pogoj, da tožnik izkaže težko popravljivo škodo, ki mu bo nastala zaradi izvršitve izpodbijanega akta.
Tožnica s svojimi zelo splošnimi, pavšalnimi in nekonkretiziranimi navedbami v zahtevi ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode, tega ni izkazala niti z zahtevi priloženimi dokazi.
predobravnavni narok - priznanje krivde - opis kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Obsojenec je dejanje na predobravnavnem naroku priznal, tako kot se mu je očitalo v vloženi obtožnici in kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe. Iz takega opisa dejanja pa ne izhajajo nobene dejstvene okoliščine, ki jih izpostavlja vložnik zahteve in po vsebini predstavljajo uveljavljanje drugačnega dejanskega stanja, kot je ugotovljeno z izpodbijano sodbo. Že iz določbe drugega odstavka 370. člena ZKP izhaja, da se sodba, izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde ne more izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka prvega odstavka 370. člena ZKP), ne glede na to, da ta razlog ni mogoče niti sicer uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti (drugi odstavek 420. člena ZKP).
Za priznanje statusa begunca je pravno relevantno, da se je preganjanje dogajalo oziroma prosilcu grozi v državi njegovega državljanstva, za status subsidiarne zaščite pa, da prosilcu resna škoda grozi v izvorni državi.
Prvi tožnik tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal, da je njegov strah objektivno utemeljen in da bo ob vrnitvi v Srbijo preganjan oziroma da mu bo grozilo nečloveško ali poniževalno ravnanje v smislu druge alineje 28. člena ZMZ, to pa tudi ne izhaja iz informacij o položaju istospolno usmerjenih oseb v Srbiji, zato mu mednarodna zaščita utemeljeno ni bila podeljena.
Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu I Up 165/2008 ter sklepu I Up 412/2012 ni sprejelo stališča, da so v zadevi nepomembne nekonsistentnosti in da je zato drugega tožnika treba šteti za verodostojnega pri obravnavi njegove prošnje za mednarodno zaščito. Zato se prvostopenjsko sodišče glede vsega navedenega zmotno sklicuje na stališče Vrhovnega sodišča, ki jih to ni sprejelo, pri tem pa opusti presojo verodostojnosti izjav tožnikov, kar je bil napotek Vrhovnega sodišča v predhodnem sklepu (I Up 412/2012).
dopuščena revizija - lastninska pravica več oseb - solastnina - upravičenja solastnika - delitev plodov posameznih delov nepremičnine v solastnini - najemnina
Dokler stvar (nepremičnina) v solastnini ni razdeljena in ne obstaja dogovor o uporabi in/ali uživanju (delitvi plodov) solastne nepremičnine, si posamezni solastnik ne more v celoti lastiti plodov (najemnine), ki jih prinaša določen del nepremičnine, četudi je nepremičnina sestavljena iz več samostojnih delov, na katerih je možna izključna uporaba, in sporni del v naravi ustreza obsegu solastniškega deleža solastnika, ki pobira najemnino zanj. Tega tudi ne spremeni morebitno dejstvo, da tudi tožnici oddajata v najem druge dele sporne nepremičnine in prav tako zadržita celotno pobrano najemnino zase. Tudi toženka lahko vloži enak zahtevek zoper tožnici ali pa bi lahko v tej pravdi uveljavljala procesno pobotanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - skupnost etažnih lastnikov kot stranka v postopku - sodnik pristojnega sodišča kot etažni lastnik
Okoliščina, da so lastniki oziroma solastniki določenih stanovanj v stanovanjskem kompleksu, ki je v upravljanju tožeče stranke kot skupnosti etažnih lastnikov, tudi sodnice sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča za odločanje o toženkini pritožbi, je upoštevaje vsebino oziroma naravo konkretnega spora tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v postopku na drugi stopnji.
Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni odločbi, izdani na drugi stopnji. Zato mora revizija vsebovati argumentirane trditve o tem, da je pritožbeno sodišče storilo revizijsko relevantne kršitve prava.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišča - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina - višina odškodnine - dovoljenost revizije
Po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP je mogoče revizijo vložiti samo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Zato Vrhovno sodišče ni moglo upoštevati revizijskih očitkov, ki so naperjeni zoper sodbo sodišča prve stopnje.
predpogodba - glavna pogodba - sklenitev glavne pogodbe - neupravičena pridobitev
Ker glavna kupna pogodba ni bila sklenjena, toženka nima več pravnega temelja za zadrževanje plačanega dela kupnine, za katerega je na tožničino škodo neupravičeno obogatena. Zato ga mora vrniti.
UPRAVNI SPOR - DELOVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014937
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 64/3, 94, 94/1. ZDR člen 64, 64/6, 142, 142/1, 143, 144, 145, 147, 147/1, 147/2.
dovoljena revizija - ukrep inšpektorja za delo - delo preko dogovorjenega krajšega delovnega časa - nadurno delo - neenakomerna razporeditev delovnega časa - začasna prerazporeditev delovnega časa - krajši delovni čas od polnega delovnega časa - pravilna realizacija neenakomerne razporeditve delovnega časa v referenčnem obdobju
V sistemu delovnih razmerij je pravilo delovno razmerje za nedoločen čas in za polni delovni čas. Zakon sicer dopušča možnost, da delodajalec delavca zaposli tudi za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, seveda pa to velja za primer, če za delo, ki ga delavec opravlja, delodajalec ne izkazuje potrebe, da bi se opravljalo polni delovni čas. Odreditev ali naložitev dela preko dogovorjenega delovnega časa oziroma nadurnega dela bi bila v takem primeru zato v nasprotju z namenom in cilji, zaradi katerih je delo s krajšim delovnim časom dogovorjeno. Kljub temu pa sme v določenih (izjemnih) primerih in pod določenimi pogoji delodajalec naložiti oziroma odrediti delo tudi preko dogovorjenega krajšega delovnega časa.
Če v pogodbi o zaposlitvi ni posebnega dogovora o delu preko dogovorjenega delovnega časa niti delovni čas ni neenakomerno razporejen (ali začasno razporejen) oziroma delodajalec ne realizira pravilno neenakomerne razporeditve (ali začasne prerazporeditve) delovnega časa, delavcu sploh ne sme odrediti oziroma naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa (razen v primeru naravnih in drugih nesreč iz 144. člena ZDR, zdaj 145. ZDR-1). Ukrep, kakršnega je v obravnavanem primeru izrekel inšpektor za delo, bi bil v takšnem primeru v nasprotju z ZDR. Zato tudi inšpektorjev ukrep z odrejanjem nadurnega dela sploh ne pride v poštev, seveda pa lahko pridejo v poštev drugi ukrepi (glej npr. 2. točko prvega odstavka 230. člena ZDR).
Če pa v pogodbah o zaposlitvi ni dogovora o delu preko dogovorjenega delovnega časa, je pa v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo dogovorjena možnost neenakomerne razporeditve (ali začasne prerazporeditve) delovnega časa zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov, mora delodajalec takšno razporeditev delovnega časa tudi ustrezno določiti in realizirati (to v dosedanjem postopku tudi za navedeni dve delavki ni bilo ugotovljeno). V takšnem primeru se neenakomerna razporeditev delovnega časa izravna v ustreznem referenčnem obdobju. Ur, ki jih delavec npr. v enem tednu ali mesecu znotraj tega obdobja opravi več od dogovorjenega povprečja ur krajšega delovnega časa, ne moremo šteti za ure nad dogovorjenim (krajšim) delovnim časom oziroma za nadure; prav zaradi neenakomerne razporeditve delovnega časa je predvideno, da se ti viški kasneje (do konca referenčnega obdobja ali že vmes) izravnajo. Vendar mora tudi pri takšni obliki neenakomerne razporeditve delovnega časa delodajalec ustrezno planirati ure delavca že znotraj referenčnega obdobja in planirati ter stremeti k temu, da se na koncu referenčnega obdobja, delavčeva delovna obveznost izenači oziroma čimbolj približa pogodbeno dogovorjeni. Le izjemoma naj bi prihajalo do viška ur tudi po koncu referenčnega obdobja.
Stalno odrejanje ur nad dogovorjenim delovnim časom v referenčnem obdobju in prenašanje večjega števila takšnih ur v naslednja referenčna obdobja, namreč pomeni tudi zlorabo. Pri tem je treba dodatno upoštevati, da se pravice in obveznosti delavcev s pogodbami za krajši delovni čas uveljavljajo sorazmerno delovnemu času, za katerega so sklenili pogodbe o zaposlitvi (razen izjem - tretji odstavek 64. člena ZDR).