ODŠKODNINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017358
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZZZDej člen 47, 49. ZNP člen 70. OZ člen 179.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do osebne svobode - povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost zdravstvene ustanove - psihiatrična bolnišnica - prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - višina odškodnine
Razlog, da je zakonodajalec navedel praktično enake kumulativno zahtevane pogoje kot v 70. členu ZNP tudi v ZZDej je v tem, da jih tudi zdravnik zaradi povezave z duševno boleznijo oziroma duševno motnjo ocenjuje praviloma res z medicinskega vidika, vendar pa ne izključno s tega vidika.
Pomanjkljiva presoja okoliščin iz 49. člena ZZDej pomeni nedopustno zdravnikovo in s tem tudi toženkino ravnanje.
Razloga za angažiranje še tretjega izvedenca ni bilo: glede relevantnih vprašanj sta mnenji izvedencev P. in T. jasni in si med seboj ne nasprotujeta: iz obeh izhaja, da pretrpljene telesne poškodbe niso povzročile posttravmatske stresne motnje in kroničnega tenzijskega glavobola.
Ustava SRS člen 30, 30/1. ZZD člen 206, 206/1, 206/2. ZKZ (1973) 4, 4/5, 35. ZVGLD člen 17, 29, 55, 57, 57/1, 57/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZLPP člen 5.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - društva - lovska družina - dejavnost lovske družine - status lovske družine - kmetijska zemljišča - odplačna pridobitev nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - odločba Ustavnega sodišča - ustavnost določb ZSKZ
Zaradi svoje dvojne narave so lovske družine res lahko na nepremičninah pridobivale tudi lastninsko pravico, vendar je (bilo) vprašanje dejanske pridobitve lastninske pravice na nepremičnini odvisno tudi od tega, kakšno obliko lastnine je takratna pravna ureditev dopuščala glede na vrsto nepremičnine.
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
ZPP člen 339, 339/1, 358, 358-1, 379, 379/1. OZ člen 131.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - dejansko stanje - sprememba dejanskega stanja brez pritožbene obravnave - povrnitev škode - odgovornost države - protipravnost - zavod za prestajanje kazni - škoda zapornika - zaužitje podtaknjena mamila
Sodišče druge stopnje lahko ugotovi drugačno dejansko stanje, ne da bi opravilo obravnavo le, če sodišče določeno pravno pomembno dejstvo ugotovi le s pomočjo listin, pisnih izjav prič, oglednih predmetov ali posredno izvedenih dokazov. Kadar pa sodišče prve stopnje pravno pomembno dejstvo ugotovi tudi na podlagi zaslišanja strank ali prič, brez obravnave ni mogoče spreminjati dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje se mora glede objektivnih spoznavnih možnosti postaviti v enak položaj kot sodišče prve stopnje, ki je izdalo izpodbijano sodbo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Pri kaznivem dejanju obrekovanja je med zakonskimi znaki tudi zatrjevanje, ali raznašanje kaj neresničnega o nekom (kar lahko škoduje njegovi časti ali dobremu imenu), kar pomeni, da mora biti dejstvo neresničnosti v dokaznem postopku ugotovljeno in ga ni mogoče predpostavljati. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni navedlo nikakršnih utemeljitev, iz katerih bi bilo razvidno, na čem temelji tako zaključevanje.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 5, 5/4, 17, 17/3. URS člen 22, 23, 25, 120, 157. ZUP člen 42. ZVOP-1 člen 55. ZInfP člen 10. ZDU-1 člen 11, 11/2, 14, 14/1, 74a, 74b, 74c.
varstvo osebnih podatkov - zbirka osebnih podatkov - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - poseg v pravni položaj, pravico ali pravno korist - subjektivni koncept upravnega spora - objektivni koncept upravnega spora - poseg v pristojnost ali pooblastilo - upravni organ - izvrševanje upravne funkcije - naložitev obveznosti - upravna enota - sodno varstvo
S pojmom pravice ali pravne koristi stranke ni mogoče razumeti pristojnosti oziroma pooblastil, ki jih ima upravni organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije. To pomeni, da v upravnem sporu sodno varstvo (načina) izvajanja pristojnosti in pooblastil, ki jih ima upravni organ v okviru izvrševanja svoje upravne funkcije, ni zagotovljeno.
Ker je v obravnavanem primeru tožena stranka (informacijski pooblaščenec) pritožnici (upravni enoti) naložila določene obveznosti v okviru izvrševanja pritožničine upravne funkcije, slednja s tem v zvezi nima sodnega varstva v upravnem sporu.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1, 40c/3, 54.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - pristojnost po razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti - COVL
Zato je specialno določbo 40. c člena ZIZ v razmerju do splošne določbe 54. člena ZIZ, da o ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, treba razlagati skladno z namenom novejše določbe, da po izdaji sklepa o izvršbi o vseh nadaljnjih vprašanjih znotraj izvršilnega postopka odloča sodišče, ki je krajevno pristojno glede na sredstvo izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017332
ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnine - vknjižba lastninske pravice - dokaz o dolžnikovi lastnini - tožba na vpis lastninske pravice dolžnika - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, kaj je lahko podlaga tožbe po petem odstavku 168. člena ZIZ?
Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni odločbi, izdani na drugi stopnji. Zato mora revizija vsebovati argumentirane trditve o tem, da je pritožbeno sodišče storilo revizijsko relevantne kršitve prava.
predpogodba - glavna pogodba - sklenitev glavne pogodbe - neupravičena pridobitev
Ker glavna kupna pogodba ni bila sklenjena, toženka nima več pravnega temelja za zadrževanje plačanega dela kupnine, za katerega je na tožničino škodo neupravičeno obogatena. Zato ga mora vrniti.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišča - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina - višina odškodnine - dovoljenost revizije
Po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP je mogoče revizijo vložiti samo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Zato Vrhovno sodišče ni moglo upoštevati revizijskih očitkov, ki so naperjeni zoper sodbo sodišča prve stopnje.
UPRAVNI SPOR - DELOVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014937
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 64/3, 94, 94/1. ZDR člen 64, 64/6, 142, 142/1, 143, 144, 145, 147, 147/1, 147/2.
dovoljena revizija - ukrep inšpektorja za delo - delo preko dogovorjenega krajšega delovnega časa - nadurno delo - neenakomerna razporeditev delovnega časa - začasna prerazporeditev delovnega časa - krajši delovni čas od polnega delovnega časa - pravilna realizacija neenakomerne razporeditve delovnega časa v referenčnem obdobju
V sistemu delovnih razmerij je pravilo delovno razmerje za nedoločen čas in za polni delovni čas. Zakon sicer dopušča možnost, da delodajalec delavca zaposli tudi za krajši delovni čas od polnega delovnega časa, seveda pa to velja za primer, če za delo, ki ga delavec opravlja, delodajalec ne izkazuje potrebe, da bi se opravljalo polni delovni čas. Odreditev ali naložitev dela preko dogovorjenega delovnega časa oziroma nadurnega dela bi bila v takem primeru zato v nasprotju z namenom in cilji, zaradi katerih je delo s krajšim delovnim časom dogovorjeno. Kljub temu pa sme v določenih (izjemnih) primerih in pod določenimi pogoji delodajalec naložiti oziroma odrediti delo tudi preko dogovorjenega krajšega delovnega časa.
Če v pogodbi o zaposlitvi ni posebnega dogovora o delu preko dogovorjenega delovnega časa niti delovni čas ni neenakomerno razporejen (ali začasno razporejen) oziroma delodajalec ne realizira pravilno neenakomerne razporeditve (ali začasne prerazporeditve) delovnega časa, delavcu sploh ne sme odrediti oziroma naložiti dela preko dogovorjenega delovnega časa (razen v primeru naravnih in drugih nesreč iz 144. člena ZDR, zdaj 145. ZDR-1). Ukrep, kakršnega je v obravnavanem primeru izrekel inšpektor za delo, bi bil v takšnem primeru v nasprotju z ZDR. Zato tudi inšpektorjev ukrep z odrejanjem nadurnega dela sploh ne pride v poštev, seveda pa lahko pridejo v poštev drugi ukrepi (glej npr. 2. točko prvega odstavka 230. člena ZDR).
Če pa v pogodbah o zaposlitvi ni dogovora o delu preko dogovorjenega delovnega časa, je pa v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo dogovorjena možnost neenakomerne razporeditve (ali začasne prerazporeditve) delovnega časa zaradi narave ali organizacije dela ali potreb uporabnikov, mora delodajalec takšno razporeditev delovnega časa tudi ustrezno določiti in realizirati (to v dosedanjem postopku tudi za navedeni dve delavki ni bilo ugotovljeno). V takšnem primeru se neenakomerna razporeditev delovnega časa izravna v ustreznem referenčnem obdobju. Ur, ki jih delavec npr. v enem tednu ali mesecu znotraj tega obdobja opravi več od dogovorjenega povprečja ur krajšega delovnega časa, ne moremo šteti za ure nad dogovorjenim (krajšim) delovnim časom oziroma za nadure; prav zaradi neenakomerne razporeditve delovnega časa je predvideno, da se ti viški kasneje (do konca referenčnega obdobja ali že vmes) izravnajo. Vendar mora tudi pri takšni obliki neenakomerne razporeditve delovnega časa delodajalec ustrezno planirati ure delavca že znotraj referenčnega obdobja in planirati ter stremeti k temu, da se na koncu referenčnega obdobja, delavčeva delovna obveznost izenači oziroma čimbolj približa pogodbeno dogovorjeni. Le izjemoma naj bi prihajalo do viška ur tudi po koncu referenčnega obdobja.
Stalno odrejanje ur nad dogovorjenim delovnim časom v referenčnem obdobju in prenašanje večjega števila takšnih ur v naslednja referenčna obdobja, namreč pomeni tudi zlorabo. Pri tem je treba dodatno upoštevati, da se pravice in obveznosti delavcev s pogodbami za krajši delovni čas uveljavljajo sorazmerno delovnemu času, za katerega so sklenili pogodbe o zaposlitvi (razen izjem - tretji odstavek 64. člena ZDR).
ZPP člen 70, 339, 339/2, 339/2-14, 367b, 367b/4, 367b/6, 377. SPZ člen 67, 67/5, 92, 99, 100.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava toženca nista definirala pomembnega pravnega vprašanja, niti nista natančno in konkretno navedla pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. Tudi glede zatrjevane bistvene kršitve določb postopka toženca nista definirala pomembnega pravnega vprašanja, prav tako nista navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Zatrjevano procesno kršitev torej nista podkrepila s stališči sodne prakse oziroma izkazala odstopa od sodne prakse ali njeno neenotnost, niti nista navedla, da sodne prakse ni.
Tak predlog torej ne zadosti četrtemu odstavku 367.b člena ZPP
najemna pogodba - trajno dolžniško razmerje za nedoločen čas - prenehanje trajnega dolžniškega razmerja - trajno dolžniško razmerje za določen čas - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodbena kazen
Kljub temu, da zakon ne predvideva možnosti odpovedi kot načina prenehanja trajnega upniško-dolžniškega razmerja pri pogodbah, pri katerih je čas trajanja določen, ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ne izven avtonomije pogodbenih strank, da tudi v primeru razmerij, v katerih je čas trajanja določen, ena drugi omogočita prenehanje pogodbenega razmerja še pred potekom roka z odpovedjo.
Za priznanje statusa begunca je pravno relevantno, da se je preganjanje dogajalo oziroma prosilcu grozi v državi njegovega državljanstva, za status subsidiarne zaščite pa, da prosilcu resna škoda grozi v izvorni državi.
Prvi tožnik tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal, da je njegov strah objektivno utemeljen in da bo ob vrnitvi v Srbijo preganjan oziroma da mu bo grozilo nečloveško ali poniževalno ravnanje v smislu druge alineje 28. člena ZMZ, to pa tudi ne izhaja iz informacij o položaju istospolno usmerjenih oseb v Srbiji, zato mu mednarodna zaščita utemeljeno ni bila podeljena.
Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu I Up 165/2008 ter sklepu I Up 412/2012 ni sprejelo stališča, da so v zadevi nepomembne nekonsistentnosti in da je zato drugega tožnika treba šteti za verodostojnega pri obravnavi njegove prošnje za mednarodno zaščito. Zato se prvostopenjsko sodišče glede vsega navedenega zmotno sklicuje na stališče Vrhovnega sodišča, ki jih to ni sprejelo, pri tem pa opusti presojo verodostojnosti izjav tožnikov, kar je bil napotek Vrhovnega sodišča v predhodnem sklepu (I Up 412/2012).
dopuščena revizija - lastninska pravica več oseb - solastnina - upravičenja solastnika - delitev plodov posameznih delov nepremičnine v solastnini - najemnina
Dokler stvar (nepremičnina) v solastnini ni razdeljena in ne obstaja dogovor o uporabi in/ali uživanju (delitvi plodov) solastne nepremičnine, si posamezni solastnik ne more v celoti lastiti plodov (najemnine), ki jih prinaša določen del nepremičnine, četudi je nepremičnina sestavljena iz več samostojnih delov, na katerih je možna izključna uporaba, in sporni del v naravi ustreza obsegu solastniškega deleža solastnika, ki pobira najemnino zanj. Tega tudi ne spremeni morebitno dejstvo, da tudi tožnici oddajata v najem druge dele sporne nepremičnine in prav tako zadržita celotno pobrano najemnino zase. Tudi toženka lahko vloži enak zahtevek zoper tožnici ali pa bi lahko v tej pravdi uveljavljala procesno pobotanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - skupnost etažnih lastnikov kot stranka v postopku - sodnik pristojnega sodišča kot etažni lastnik
Okoliščina, da so lastniki oziroma solastniki določenih stanovanj v stanovanjskem kompleksu, ki je v upravljanju tožeče stranke kot skupnosti etažnih lastnikov, tudi sodnice sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča za odločanje o toženkini pritožbi, je upoštevaje vsebino oziroma naravo konkretnega spora tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v postopku na drugi stopnji.
predobravnavni narok - priznanje krivde - opis kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Obsojenec je dejanje na predobravnavnem naroku priznal, tako kot se mu je očitalo v vloženi obtožnici in kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe. Iz takega opisa dejanja pa ne izhajajo nobene dejstvene okoliščine, ki jih izpostavlja vložnik zahteve in po vsebini predstavljajo uveljavljanje drugačnega dejanskega stanja, kot je ugotovljeno z izpodbijano sodbo. Že iz določbe drugega odstavka 370. člena ZKP izhaja, da se sodba, izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde ne more izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka prvega odstavka 370. člena ZKP), ne glede na to, da ta razlog ni mogoče niti sicer uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti (drugi odstavek 420. člena ZKP).
POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017370
ZGD člen 159. OZ člen 534.
dovoljenost revizije - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - tiha družba - premoženjskim vložek tihega družbenika - obstoj tihe družbe - darilna pogodba iz hvaležnosti
Ker z obravnavano pogodbo tiha družba ni mogla nastati, saj ni šlo niti za vložitev premoženjskega vložka, niti za gospodarski subjekt kot nosilca tihe družbe, tudi ni mogla nastati sporna pogodbena obveznost, ki je povezana z (domnevnim) tožnikom deležem kapitala v neobstoječi tihi družbi.
Čeprav je bilo toženkino ravnanje protipravno, ker je kršila pravico upravičenca do nakupa delnic po že objavljeni ceni, pa je upravičenec z (v obrazložitvi sodbe) omenjenima dopisoma in s sklenitvijo pogodbe o prenosu delnic po višji ceni to sprejel in s tem izključil protipravnost toženkinega ravnanja in protipravnost škode.