Ko državni tožilec predlaga odreditev pripora, je treba zaradi zagotovitve načela enakosti (22. člen Ustave in 16. člen ZKP), še preden sodišče odloči o predlogu, obtožencu in njegovemu zagovorniku omogočiti, da se izjavita o predlogu in o okoliščinah ter dejstvih, ki so v njem navedeni, in dokazih, na katere se opirajo, ter jima s tem dati tudi možnost, da ponudita nasprotna dejstva in dokaze.
ZMZ člen 26, 28, 35, 55, 55/1-2, 55/1-3, 55/1-5, 55/1-6, 69. ZUS-1 člen 71, 71/2, 76.
priznanje mednarodne zaščite – pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - priročnik UNHCR o postopkih in kriterijih za določanje upravičenosti do statusa begunca - utemeljen strah pred preganjanjem - pavšalne navedbe prosilca – ugotavljanje situacije v izvorni državi – vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Samo na podlagi splošnih in pavšalnih navedb prosilca o položaju neke narodnosti (katere pripadnik je prosilec) v prosilčevi izvorni državi, tožena stranka ni dolžna ugotavljati situacije v tej državi.
Besedilo 31. člena Kolektivne pogodbe časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti je jasno in izplačila pogodbene kazni ne veže na nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi, pač pa na nezakonito prenehanje delovnega razmerja. Tožena stranka je nezakonito prenehanje delovnega razmerja preprečila s pravočasno pripoznavo, zato pogodbene kazni ni dolžna plačati.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pripor – odreditev pripora – utemeljen sum
Preiskovalna sodnica je oprla zaključek o obstoju utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, s katerim je bilo pridobljeno premoženje, ki je predmet obravnavanega kaznivega dejanja pranja denarja, zgolj na dejstvo, da je glede tega predikatnega kaznivega dejanja vložena zahteva za preiskavo. Vendar zgolj vložena zahteva za preiskavo ni dokaz, ki bi s stopnjo utemeljenosti suma potrjeval, da je bilo dejanje, kot se očita, res storjeno. Presojo, ali je podan utemeljen sum, mora sodišče narediti na podlagi dokazov, ki jih predloži upravičeni tožilec.
ZDavP-2 člen 5, 5/1, 5/2, 74, 74/3, 74/4, 77. ZUP člen 7. ZDoh-2 člen 32, 105, 105/3-11. ZDDPO-2 člen 74, 74-7. ZPP člen 8, 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 71, 71/2. URS člen 22, 23.
Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru zneskov, ki ju je prejel revident na podlagi Dogovora, ni mogoče izvzeti iz obdavčitve na podlagi 32. člena ZDoh-2 kot dobiček od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, saj nadomestilo ni bilo prejeto zaradi odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Vrhovno sodišče je sprejelo navedeno stališče zato, ker v trenutku sklenitve Dogovora, kot podlaga za prejeto nadomestilo, opcijska upravičenja po Pogodbah o ustanovitvi nakupne in prodajne opcije še niso nastala, revident pa časa dejanske sklenitve „izvornih pogodb-Pogodb o vzajemni podelitvi opcij za nakup in prodajo delnic“ ni uspel dokazati, niti se nanje Dogovor ne sklicuje. Pri tem so stranke s sklepanjem navideznih pravnih poslov (opcijske pogodbe, Dogovor) prikrivale dejansko izplačilo revidentu, ob tem pa zlorabile davčne predpise o izključitvi obdavčitve dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za dosego davčnih ugodnosti.
Po presoji Vrhovnega sodišča je bil cilj revidenta in družbe A. med drugim tudi pridobitev davčnih ugodnosti, zato v obravnavanem primeru ne gre zgolj za navidezne pravne posle v smislu tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2, ampak je po presoji Vrhovnega sodišča prišlo tudi do zlorabe opcijskih pogodb oziroma predpisov, ki omogočajo njihovo sklepanje, torej do zlorabe drugih predpisov v smislu četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2, ob tem pa so bili uporabljeni tudi navidezni posli (opcijske pogodbe). Davčne ugodnosti, ki so jih želeli pridobiti revident in drugi vpleteni, nasprotujejo namenu določb ZDoh-2.
Sklenitev opcijskih pogodb potem, ko je že sklenjen Dogovor, ko stranki že vesta, da opcij ne bosta izkoristili, po teh naknadno sklenjenih opcijskih pogodbah, nedvomno predstavlja ne zgolj navideznih pogodb, ampak tudi zlorabo takšnih pogodb. Da gre za zlorabo opcijskih poslov kot takih, katerih bistvena sestavina je tveganje pogodbenih strank, velja še toliko bolj v primeru, ko stranki opcijskih pogodb že vesta, kakšna je cena delnic, in ko so bile finančne posledice sklenjenih pogodb ob njihovi sestavi že znane ter je mogoče izračunati finančne učinke prikazanih poslov. To pa ni značilnost pogodb, ki se sklepajo v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti.
ZDavP-2 člen 5, 68, 68/5, 68/6, 77. ZUP člen 10. ZPP člen 8, 339, 339/2-14. ZUS-1 člen 51. URS člen 22, 23.
davek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - premoženje neznanega izvora - igre na srečo - opravljanje dejavnosti - nezakonita dejavnost - dokazno breme - zaslišanje prič - dokazni postopek - dokazna ocena
Določba 68. člena ZDavP-2 pomeni, da organ fizični osebi obdavči premoženje neznanega izvora, če gre za premoženje, za katerega zavezanec ne dokaže, da izvira iz časa pred obdobjem, ki je predmet postopka inšpekcijskega nadzora, pri čemer se verjetna oziroma ocenjena davčna osnova zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Dokazno breme za izvor premoženja in za znižanje davčne osnove je tako na revidentu, ki pa po 77. členu ZDavP-2 dokazuje svoje trditve v davčnem postopku praviloma s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, lahko pa predlaga tudi izvedbo dokazov z drugimi dokaznimi sredstvi.
Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja pravilnosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta in tudi ne pravilnosti dokazne ocene upravnega organa same po sebi, temveč glede dokazne ocene presoja le, ali so za odločitev navedeni utemeljeni in razumni razlogi.
Obrazložitev izpodbijane sodbe v povezavi z razlogi izpodbijane upravne odločbe in drugostopenjske upravne odločbe, na katere se v skladu z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 prvostopenjsko sodišče sklicuje, vsebuje razumne in prepričljive razloge o tem, da revident ni dokazal, da je v obdobju 1988 do 1992 opravljal dejavnost iger na srečo in da sredstva, ki so predmet obravnavanega postopka, in naj bi jih revident do leta 2007 oziroma 2008, ko jih je položil na svoj račun pri banki, hranil doma, leta 2001 oziroma 2002 pa zamenjal v drugo valuto, izvirajo od tedaj.
Glede na okoliščine obravnavanega primera, ko obstajajo le revidentova lastnoročno napisana evidenca in njegove pavšalne navedbe, drugih dokazov pa ni, revident pa želi z nesubstanciranim dokaznim predlogom z zaslišanjem prič dokazati, da je pred več kot 20 leti štiri leta nelegalno opravljal dejavnost iger na srečo in imel iz tega naslova dohodke v višini, ki jo navaja, tudi po presoji Vrhovnega sodišča dokaz z zaslišanjem prič ne more nadomestiti konkretnih listin in drugih dokazov.
V obravnavani zadevi ne gre za nobeno izmed situacij, v katerih bi bila po določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1 pritožba dovoljena. Pritožnikove pavšalne pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovil pritožnik kot tožena stranka, namreč nimajo podlage niti v pritožnikovem niti v sodnem spisu. Sodišče prve stopnje ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja (v izpodbijanem sklepu ga ni niti pritožnik), prav tako pa ni (na tej podlagi) spremenilo izpodbijanega upravnega akta, temveč je le ugotovilo, da je ta nezakonit. Sodišče prve stopnje pa tudi ni odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1.
dovoljena revizija - tožba zoper sklep Državnega zbora RS - razrešitev s položaja člana uprave - AUKN - pomembno pravno vprašanje - dopustnost upravnega spora - ni akt po 2. členu ZUS-1 - imenovanje za opravljanje javne funkcije v samostojnem neodvisnem državnem organu - ni posameznikova pravica
Stališču sodišča prve stopnje, da je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) državni organ in da zato za odločanje v navedeni zadevi določbe ZJA ne veljajo oziroma jih ni mogoče uporabiti, pritrjuje tudi Vrhovno sodišče.
Vrhovno sodišče tudi pritrjuje sodišču prve stopnje, da izpodbijani sklep ni akt iz 3. člena ZUS-1.
Odločitev sodišča prve stopnje, da je izpodbijani sklep akt, ki je posegel v tožnikov pravni položaj (prvi odstavek 2. člena ZUS-1) oziroma akt iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1, pa je napačna in tudi ni posebej obrazložena.
Izpodbijani sklep je sicer javnopravni, enostranski in posamični akt, izdan sicer v izvrševanju z zakonom določene, vendar ne upravne funkcije, niti ni oblastveni akt, saj z ZUKN določena revidentova pristojnost, da imenuje in razrešuje člane uprave AUKN, ne pomeni izvrševanje oblasti, temelječe na ustavno določeni revidentovi zakonodajni funkciji, ampak opravljanje revidentove specifične, sicer z ZUKN določene kadrovske in nadzorne funkcije v okviru upravljanja kapitalskih naložb države, ki pa bi bila lahko z ZUKN podeljena tudi drugemu državnemu organu.
Ne glede na navedeno pa je bistveno, da z revidentovim sklepom ni bilo odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj biti član uprave AUKN ni nikogaršnja pravica, niti ni kot taka določena v nobenem zakonu, prav tako pa ni z imenovanjem za člana uprave bila pridobljena pravica do trajnega opravljanja nalog za celoten mandat, za katerega je bil tožnik imenovan.
Z izvolitvijo oziroma imenovanjem za opravljanje določene javne funkcije se posamezniku namreč podelijo posamezna javna pooblastila, z razrešitvijo pa se ta pooblastila lahko odvzamejo. Noben posameznik pa nima pravice do izvrševanja javnih (oblastvenih) funkcij, temveč se taka pooblastila za njihovo izvrševanje posamezniku le zaupajo.
Glede na to, da ZUKN ni določal, da se za AUKN uporabljajo tudi določbe ZJA niti ZJU, niti ni določal, da je zoper revidentovo odločitev o taki razrešitvi dopusten upravni spor, tako kot je to npr. izrecno določeno za direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev, po presoji Vrhovnega sodišča ne gre niti za drug akt, o katerem odloča sodišče v upravnem sporu po drugem stavku prvega odstavka 2. člena ZUS-1 samo, če tako določa zakon.
dopuščena revizija - odgovornost države - nadzor države - uničevanje orožja - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je materialno pravno pravilna odločitev, da država ni odškodninsko odgovorna za škodo, ki je nastala tožnikom zaradi smrti očeta in moža pri uničevanju vžigalnikov ročnih bomb, ki jih je s soglasjem države proizvajala in uničevala gospodarska družba, pri kateri je bil pokojnik zaposlen.
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017345
ZPP člen 339, 339/2-8.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - zavarovalnina - zavrnitev dokaznega predloga - možnost obravnavanja pred sodiščem
Višje sodišče na pritožbene navedbe v delu, ki se nanašajo na odškodninski zahtevek ni odgovorilo, zato revident utemeljeno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi ekonomičnosti - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - bivališče strank
Tožnica kot razlog za predlagano delegacijo navaja edino okoliščino, da imajo pravdni stranki in predlagane priče prebivališče oziroma sedež v drugem kraju, kot je sodišče, na katerega je bila pristojnost prenesena na podlagi 105.a člena ZS. Zgolj ta okoliščina ni razlog, ki bi v takem primeru narekoval prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot zakonec stranke v postopku
Okoliščina, da je toženčeva žena zaposlena na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, bi lahko ogrozila predvsem objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, hkrati pa bi utegnila pri nasprotni stranki povzročiti dvom v korektnost tega postopka.
Toženkine nedobrovernosti ne more ovreči njeno prepričanje o lastništvu na spornih nepremičninah ter podatek, da se je izvršilni postopek pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici vodil proti O. N. G. Ključno za presojo dobre vere je vedenje o spornosti lastništva nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS0017382
ZPP člen 44, 44/3, 367, 367/4, 367a. OZ člen 178, 179. URS člen 39.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine - članek - objava fotografije v tisku - objava sodbe - pomembno pravno vprašanje - pravica do svobode izražanja - pravica do časti in dobrega imena - dovoljenost revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - sprememba sodne prakse
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: ali je treba pri tehtanju med pravico do svobode izražanja na eni strani in pravico do časti in dobrega imena na drugi strani, besedilo člankov in objavljene fotografije obravnavati kot celoto oziroma ali se sme ločiti besedilo člankov od objavljenih fotografij in opraviti ločeno tehtanje med pravico do svobode izražanja in pravico do časti in dobrega imena le glede objave fotografij, pri čemer se ne upošteva širšega in ožjega konteksta objave fotografij.
Sodišče je ugodilo nepremoženjskemu tožbenemu zahtevku v zvezi s posegom v tožnikovo nepremoženjsko pravico. V takšnem primeru denarne vrednosti ni mogoče objektivizirati, na kar kaže že nemožnost izvedbe korekturne dolžnosti sodišča. Zato v takšnem primeru pri odločanju o dopustitvi revizije ne more biti relevantna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo obsojenčev dokazni predlog, saj je ugotovilo, da obsojenec ni zadostil trditvenemu bremenu oziroma ni izkazal relevantne zveze med tem, kar naj bi priči izpovedali oziroma potrdili ter predmetom sojenja.
dopuščena revizija - pogodba o prodaji stanovanja - zamuda z izročitvijo - pogodbena kazen - soglasje kupca za izročitev stanovanja z zamudo - obresti od preplačila - varstvo potrošnikov - javni sklad kot prodajalec - opravljanje pridobitne dejavnosti - uporaba ZVPot
Tudi javni skladi se morajo v razmerjih s potrošniki podrediti pravu varstva potrošnikov in se ne smejo posluževati (nepoštenih) poslovnih praks, ki jih ZVPot preganja.
Za pogojevanje nakupa stanovanja s predplačilom gre, kadar kupec nima možnosti plačila kupnine ob prevzemu stanovanja. Dejstva, da kupci plačilni dinamiki niso nasprotovali, da se je bilo mogoče pogajati in da so plačilno dinamiko sprejeli, na vprašanje pogojevanja ne morejo vplivati oz. obstoja pogojevanja ne izključujejo.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb PG-NE-00/1 člen 12, 12/2. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-88 člen 14, 14/2.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - nezgodno zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - izplačilo zavarovalnine - nastanek invalidnosti - invalidnost po splošnih zavarovalnih pogojih - rok - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik je zaradi poškodbe gležnja postal invalid že v letu 2004 in zatrditev sklepa pa na stopnjo invalidnosti ni vplivala. Vprašanje je, ali gre za posledico (hibo), ki jo tudi tabeli invalidnosti, ki sta sestavni del relevantnih splošnih zavarovalnih pogojev, opredeljujejo kot invalidnost. Po teh tabelah je taka posledica ankiloza skočnega sklepa (in ne tudi stanje, ki jo indicira), ki pa je bila nesporno opravljena po izteku roka za ugotavljanje invalidnosti. Skladno s pogodbo torej pred tem invalidnosti, ki bi zavarovalnico zavezovala k plačilu invalidnine, ni bilo.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017362
ZSpo člen 1, 1/2, 12, 18, 64, 64/1, 64/2. ZLNDL člen 1, 1-2, 3. ZTLR člen 11.
izbrisna tožba - pravni interes za tožbo - lastninjenje - športni objekti v družbeni lastnini - pojem športnega objekta - društvo - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičninah - lastninska pravica društva - lastninska pravica na športnih objektih - zemljiška knjiga - vknjižba lastninske pravice - pravni učinki vknjižbe - dokazno breme
Pridobitev lastninske pravice društva na športnih objektih v smislu drugega odstavka 64. člena ZSpo predstavlja v našem primeru dokazno breme toženke.
Toženka v postopku ni postavila pravočasnih relevantnih trditev o tem, na kakšen
način naj bi pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah. Tako ni določno navedla za kakšne športne objekte dejansko gre, kdo in kdaj jih je
ustvaril ter ali gre za stvari, na katerih je društvo v relevantnem času sploh lahko vzpostavilo lastninsko pravico. Toženkin ugovor, da je na spornih nepremičninah pravočasno vzpostavila svojo lastninsko pravico zato ne more biti utemeljen.
ZPP člen 41, 41/2, 44, 44/2, 367, 367/2, 367/5, 377.
dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker tako ne tožniki ne toženci glede vseh zahtevkov niso v položaju enotnih (ali celo nujnih) sospornikov oziroma solidarnih zavezancev, enotna navedba vrednosti spornega predmeta za preizkus dovoljenosti revizije ne zadošča.
Nekateri zahtevki so medsebojno sicer povezani v smislu določbe petega odstavka 367. člena ZPP, kar bi narekovalo enotno obravnavanje njihove vrednosti, vendar zaradi hkratne subjektivne kumulacije uporaba te določbe ne pride v poštev.