Okoliščina, da je zoper drugo, tretje in četrto toženo stranko izdalo zamudno, zoper prvo toženca (pritožnika) pa „navadno“ sodbo, na omenjeno ugotovitev (o obstoju „enotne“ sodbe oziroma ene odločitve, ki se nanaša na vse tožence skupaj) ne vpliva oziroma ni bistvena (saj gre za po vsebini enaki sodbi in (posledično) eno odločitev). Zato je pritožbeno navajanje, da je sodišče prve stopnje z zamudno sodbo tožniku prisodilo nekaj drugega, kot je s tožbenim zahtevkom uveljavljal, neutemeljeno, pojasnjevanje, da so toženci kot solastniki glede razpolaganja s celotno stvarjo enotni sosporniki in da je bil s strani Upravne enote odobren „zgolj“ posel glede obeh nepremičnin v celoti, pa (vse to je namreč upošteval tako tožnik pri oblikovanju tožbenega zahtevka kot sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi) brezpredmetno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050311
OZ člen 199, 202.
delno zavrženje tožbe - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari - poslovodstvo brez naročila - povračilo stroškov - obogatitev
Pravnomočnost je procesna ovira, ki onemogoča ponovno sojenje o isti stvari.
Po 202. členu OZ ima poslovodja brez naročila pravico do povračila potrebnih in koristnih stroškov, do primernega plačila za trud pa le, če je odvrnil škodo od tistega, čigar posel je opravljal, ali mu je pridobil korist, ki v vsem ustreza njegovim namenom in potrebam. Ta pogoj v toženkinem primeru ni izpolnjen. Toženkine obogatitve namreč tožnica ni dokazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00050165
OZ člen 103, 239, 239/1, 239/2, 346. ZD člen 132, 142, 142/1. ZPP člen 337, 337/2.
finančni leasing - dajanje v zakup (leasing) - leasingojemalec - obrok leasinga - celovita dokazna ocena - preizkus dokazne ocene - arbitrarnost - nasprotni dokaz - sodba presenečenja - odstop od pogodbe - pogodbena obveznost - ex lege prenehanje pogodbenega razmerja - nedovoljena pritožbena novota - smrt zapustnika - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - petletni zastaralni rok - hramba dokumentacije - dokazna stiska
Takšno dejansko in pravno podlago sodbe bi toženka glede na ponujeno trditveno in dokazno gradivo lahko pričakovala. Ne gre torej za sodbo presenečenja, kot poskuša prikazati pritožba.
Pogodba o finančnem leasingu je, upoštevaje pogodbena določila, prenehala že s smrtjo zapustnika in ne šele s poznejšim odstopom leasingodajalca od pogodbe.
Toženka je kot zapustnikova dedinja vstopila v njegov pravni položaj že v trenutku zapustnikove smrti in do višine vrednosti podedovanega premoženja odgovarja za zapustnikove dolgove.
Dokler ne poteče čas, ki je potreben za zastaranje, mora dolžnik hraniti svoje nasprotne dokaze, v nasprotnem primeru se ne more sklicevati na svojo dokazno stisko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OBRT - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00048244
ZASP člen 147, 156, 156/1, 157a, 157a/1, 157b, 157b/1, 157e, 157e/1. ZKUASP člen 9, 9/1-1. OZ člen 193, 198. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (1998) tarifna številka III-A, III-A/4. Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del (2006) člen 1. ObrZ tarifna številka 31.
avtorsko pravo - Svet za avtorsko pravo - avtorsko nadomestilo - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - višina tarife - predhodno vprašanje - pristojnost Vrhovnega sodišča - stvarna pristojnost sodišča - sodna pristojnost - neupravičena obogatitev - gostinski obrat - lastništvo TV sprejemnika - eventualna kumulacija - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Skladno s prvim odstavkom 156. člena ZASP se tarifa določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali, če to ni mogoče, z odločbo SAP. Če namreč po štirih mesecih od začetka pogajanj kolektivna organizacija in reprezentativno združenje uporabnikov ne skleneta skupnega sporazuma, lahko kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov zahteva, da SAP določi primerno tarifo.
Z odločbo SAP z dne 18. 6. 2008, je bila tarifa za uporabo glasbe oziroma višina avtorskega nadomestila v gostinskih lokalih članov Obrtno podjetniške zbornice Slovenije določena v deležu od izkazanega prihodka uporabnika (za lokale tipa bife, bar, višina avtorskega nadomestila znaša 0,80 % od prihodka uporabnika). Takšna tarifa pa ne velja za vse istovrstne uporabnike avtorskih del iz repertoarja SAZAS. Odločba SAP namreč s pravnomočnostjo ni postala pravna podlaga za določitev višine avtorskega nadomestila za uporabo avtorskih glasbenih del v vseh gostinskih lokalih (ni nadomestila tarife Pravilnika 1998 kot skupnega sporazuma za vse istovrstne uporabnike - za vse uporabnike, ki se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo), temveč zgolj v gostinskih lokalih članov Obrtno podjetniške zbornice Slovenije.
Predkupno pravico (kot pove že njeno ime) je mogoče uveljaviti le pri prodaji stvari, ne pa tudi pri prenosu lastništva na podlagi drugih pravnih poslov (na primer darilne ali menjalne pogodbe). Pri mešani prodajno-darilni pogodbi predkupne pravice ni mogoče uveljavljati.
Tretji odstavek 50. člena OZ pride v poštev npr. takrat, ko oseba, ki je stvar pridobila na podlagi fiktivnega pravnega posla, le-to naprej odsvoji z nefiktivnim pravnim poslom dobroverni tretji osebi, ali pa, ko je navidezna pogodba sklenjena z namenom, da se nekoga oškoduje oziroma prikrajša.
Tožnika kot predkupnega upravičenca s sklenitvijo darilne pogodbe niti pojmovno ni mogoče oškodovati, saj lastnika ni mogoče prisiliti, da stvar nekomu proda, če jo želi podariti. Z davčnimi »optimizacijami« bi lahko bila oškodovana kvečjemu država, vendar je v novejši sodni praksi utrjeno stališče, da plačilo davka ni predpostavka za veljavnost pogodbe. Gre za javnopravno obveznost, ki nastane po sklenitvi posla, zato na samo veljavnost pogodbe ne more vplivati. Drugače povedano: tudi, če bi šlo za kršitve davčnih ali finančnih predpisov, tožniku ta okoliščina ne more koristiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048064
OZ člen 86. ZVPot člen 23.
nepošten pogodbeni pogoj - kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ničnost pogodbe - enotna sodna praksa - prenos direktive
Tožena banka ni vedela niti ni mogla predvideti, da se bo tečaj CHF verjetno povečal tako, da bo v dobi odplačevanja zadevnega kredita dejansko še močneje obremenil tožnico (zlasti tako, da se bo trajno, ali pa tako, da se bo močno in nenadno povečal). Tega tožnica ni dokazala. Treba je dodati še, da nikakor ni pojasnjeno, kako naj bi šlo to (špekulativno) banki sploh v korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048294
SZ-1 člen 111, 111/2.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - umik tožbe - ustavitev postopka - povrnitev pravdnih stroškov - izpolnitev zahtevka - izselitev in izpraznitev prostorov - najemna pogodba - odklop električne energije - posledica neplačila - stroški solastne nepremičnine - prisilna izpolnitev zahtevka
Pravilna je argumentacija sodišča prve stopnje, da tudi v primeru, če bi tožnik stroške za svoj del poravnal, bi še vedno lahko prišlo do izklopa električne energije, ker stroški, katerih breme plačila je tudi na drugem solastniku nepremičnine, niso bili poravnani, zato sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da ni mogoče zaključiti, da je bila izselitev toženca posledica ravnanj oziroma uporabe (posredne ali pa neposredne) sile tožnika.
DEDNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00048516
ZD člen 27, 34. ZIZ člen 272. ZPP člen 5, 5/1, 182, 182/3.
postopek za zavarovanje terjatve - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - vročitev predloga za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - pravni interes (pravna korist) za tožbo - nesklepčnost tožbenega zahtevka - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pravica do nujnega deleža - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - vrnitev lastninskega deleža - stanovanje - deljivost stvari - darilna pogodba - mešana pogodba
Da je vročitev predloga za izdajo začasne odredbe pred izdajo sklepa sodišča obligatorna, specialna določila zavarovanja z začasno odredbo po ZIZ ne zapovedujejo. V postopku zavarovanja je obligatorno le vročanje ugovora v odgovor upniku.
Ni mogoče ločeno obravnavati pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje primarnega in podrednega zahtevka. V primeru eventualne kumulacije v postopku zavarovanja je bistveno, ali sta zahtevka izključujoča.
Ker je nujni dedič pravi dedič, univerzalni zapustnikov naslednik in mu gre od smrti zapustnika naprej alikvotni del zapuščine, torej del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, ima nujni dedič pravico zahtevati vrnitev (dela) darila v naravi, lahko pa se zadovolji z vrnitvijo denarne protivrednosti.
Ker verjetnost terjatve po primarnem zahtevku ni bila izkazana, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je podana verjetnost vtoževane terjatve po podrednem zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047977
ZPP člen 214, 214/2, 287, 287/2, 454, 454/2, 458, 458/1. OZ člen 191.
spor majhne vrednosti - neprerekane trditve - neizvedba naroka - obstoj poslovnega razmerja - vrnitev sredstev - odpoved
Toženka je pogodbo sicer res sklenila le z Gimnazijo X, vendar v korist maturantov. Ti so po Dogovoru plačniki maturantskega plesa in upravičenci do vrnitve sredstev v primeru posamične odpovedi, z nakupom kart pa so v razmerju do toženke varovani tudi kot potrošniki.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki vse pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega je umaknila tožbo, ni pomemben. Edina izjema od tega pravila je umik tožbe zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka, saj s tem toženec smiselno pripozna zahtevek. Če zahtevka ne izpolni sam, ampak kdo drug, ta izjema ni podana.
Solidarna obveznost mora biti pri deljivih obveznostih z več dolžniki pri negospodarskih pogodbah izrecno predvidena z zakonom (v obravnavanem primeru zakonske določbe o solidarni obveznosti solastnikov ni), ali s pogodbo strank (o čemer v obravnavanem primeru ni bilo ne trditev ne dokazov), saj se ne domneva.
Kadar tretji uveljavlja obligacijsko pravni zahtevek, povezan s solastnim premoženjem, solastniki niso enotni, torej tudi ne nujni sosporniki.
pogodba o finančnem leasingu - razveza pogodbe - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - pozitivni pogodbeni interes - zmanjšanje odškodnine - vrednosti predčasno vrnjenega predmeta leasinga - prepoved razpolaganja
Po prepričanju pritožbenega sodišča pa ob opisani obveznosti leasingodajalca v primeru razveze pogodbe in opravljenega obračuna ni najti nobenega tehtnega razloga (in tudi ne pravne podlage), da bi se morebiten presežek po izvedenem obračunu iz drugega odstavka XIV. Splošnih pogojev izplačal leasingojemalcu (tožnici). Tožnica je namreč tista, ki je s kršitvijo Pogodbe o finančnem leasingu povzročila njeno razvezo. Ker je zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti izgubila pravico izkoristiti opcijo odkupa in s tem pridobiti lastninsko pravico na predmetu leasinga (XI. člen Splošnih pogojev), posledično nima nobene pravice do tistega dela ocenjene vrednosti vozila, ki presega dolg tožnice, ugotovljen po sklepu o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00048112
ZASP člen 80, 80/1, 80/2. OZ člen 58. ZPP člen 212, 286a, 287, 287/2.
prenos materialnih avtorskih pravic - kršitev materialnih avtorskih pravic - predelava avtorskega dela - konkludentno soglasje - obvezna oblika pogodbe - pisna oblika - oblika ad probationem - teorija realizacije - trditveno in dokazno breme toženca - pravica do izjave - dolžnost obrazložitve zavrnitve dokaza
Vključevanje tožnika v projekt z družbo in vedenje, da toženec s to družbo sodeluje, še ne pomeni, da se je dolžnik strinjal s tem, da toženec na to družbo prenese vse materialnopravne pravice in ji podeli ekskluzivno licenco. Iz pogodbe med pravdnima strankama namreč izhaja, da je bil kakršenkoli prenos na tretje osebe izrecno prepovedan. Ob takšni pisni obliki pogodbe, ki je seveda namenjena dokazovanju o vsebini pogodbe, ni mogoče zgolj na podlagi trditev toženca o vedenju in sodelovanju tožnika pri komuniciranju toženca z družbo sklepati, da je tožnik konkludentno dal dovoljenje na prenos materialnih avtorskih pravic in predelavo svojih avtorskih del. Zato sodišču ni bilo treba izvajati dokaznega postopka s strani toženca predlaganimi pričami in elektronskimi sporočili, ker ta ne more nadomestiti nesklepčnih trditev.
spor majhne vrednosti - pojem protispisnosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dokazne ocene - odpovedni rok - primopredaja poslov - ocena verodostojnosti priče
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je namen odpovednega roka, da se stranke lahko pripravijo na prenehanje razmerja in prilagodijo svoje nadaljnje ravnanje; v takšno opredelitev pa nedvomno spada tudi primopredaja poslov. Po zaključku odpovednega roka naj bi bilo stanje med strankama urejeno na način, da lahko tedaj razmerje tudi dejansko preneha in stranki ena do druge nimata več nobenih obveznosti. Obveznost oprave primopredaje poslov pa dokazuje ravno nasprotno: torej, da razmerje še ni zaključeno, ne glede na to, kakšno vsebino pojmu "primopredaja poslov" pripisuje tožena stranka.
posojilo - plačilo v anuitetah - zamuda z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - dogovor - pogodbene obresti - zakonske zamudne obresti
Dogovorjeno je bilo, da so v primeru rednega izpolnjevanja pogodbenih obveznosti pogodbene obresti že vključene v mesečne anuitete.
Vendar za primer zamude sodišče prve stopnje ni ugotovilo posebnega drugačnega dogovora o višjem plačilu obresti ali anuitet, zato veljajo v tem primeru (le) zakonske pravice pogodbenih strank o odstopu od pogodbe in o zakonskih zamudnih obrestih.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00048522
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24. OZ člen 6, 6/1.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - pogodbeni pogoji - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dokazno breme
Ker je toženka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, so bili pogodbeni pogoji jasni in razumljivi. Presoja poštenosti glavnega predmeta pogodbe je zato izključena (drugi odstavek 4. člena Direktive 93/13). Zato ni mogoče slediti tožnikoma, da je dogovor o valutni klavzuli kot glavni predmet pogodbe nepošten in da je kreditna pogodba zato nična.
pogodba o poslovnem sodelovanju - sporazumno prenehanje - prevara - odškodninska odgovornost - neobstoj vzročne zveze
Tožeča stranka je zatrjevala, da naj bi tožena stranka s prevaro dosegla sporazumno prekinitev Pogodbe. Torej naj bi zaradi prevare predčasno prenehal veljati dogovor, da bo tožena stranka za tožečo stranko opravljala optometristične storitve, tožeča stranka pa ji bo za opravljene storitve plačala dogovorjen znesek. Da bi tožeči stranki nastala kakšna škoda zaradi predčasnega sporazumnega prenehanja Pogodbe, iz trditev tožeče stranke ne izhaja. Škoda, ki jo je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevala tožeča stranka, ni v vzročni zvezi s prenehanjem Pogodbe.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00048447
ZOR člen 28, 28/1, 85, 85/3, 89, 89/1, 279, 279/1, 279/2, 387, 1089. OZ člen 18, 18/1, 376. Posebne gradbene uzance 2020 (2020) uzanca 116, 119.
pooblastilo za zastopanje - konkludentno ravnanje - gradbena pogodba - končni obračun - izvensodna poravnava - arbitražni dogovor - pripoznava dolga - prenehanje teka zamudnih obresti
Tožena stranka je sama navajala, da je bil A. njen pooblaščenec, ker dela tožničinih trditev, da "se je (A. A.) pred uvedbo izvajalca v posel tako tudi pismeno identificiral in da je bila tudi ženina izjava, da bo vse aktivnosti v vezi celotne pogodbe št. 6/98 vodil njen mož", v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala. Zato v tem pritožbenem postopku tudi ne more uspeti s sklicevanjem na tretji odstavek 85. člena ZOR v smislu, da je šlo za poslovanje med dvema gospodarskima družbama in da mora zato vsak pogodbenik vedeti, da mora za pravno veljavnost sklenjenih pravnih poslov in pogodb to odobriti in skleniti zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.
Stranke gradbene pogodbe s končnim obračunom uredijo medsebojna razmerja in določijo način izvršitve njihovih medsebojnih pravic in obveznosti.
Zaradi obstoja veljavnega Zapisnika pravni temelj vtoževane terjatve ni več v gradbeni pogodbi št. 6/98, temveč v omenjenih zapisnikih.
Določba o prepovedi obrestnih obresti ima naravo kogentnega predpisa, katerega uporabe pa stranki s pogodbo ne moreta izključiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047265
OZ člen 587, 587/1, 599. ZPP člen 452, 454, 454/1.
najemna pogodba - razdrtje najemne pogodbe - odpadla podlaga pogodbe - razmerje med lastnikom in najemnikom - lastnik stvari - najemodajalec kot nelastnik - spor majhne vrednosti - izvedba naroka - sporno dejansko stanje
Za veljavnost najemne pogodbe ni potrebno, da bi bil najemodajalec lastnik predmeta najema, zato ni podlage za materialnopravni zaključek, da je najemna pogodba razdrta že na podlagi zakona.
Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo del glavnice v višini 360,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, je s tem, ko je tožnici dosodilo glavnico v višini 19.929,45 EUR tožnici priznalo več, kot pa je zahtevala. Glede na to, da je tožnica zahtevala plačilo glavnice v višini 19.929,45 EUR, zavrnjen pa je bil zahtevek za plačilo glavnice v višini 360,00 EUR, znaša glavnica, do katere je tožnica upravičena 19.569,45 EUR. Kljub temu, da gre po oceni pritožbenega sodišča pri tem za očitno pisno pomoto, ki se je pripetila sodišču prve stopnje, pritožbeno sodišče nima pooblastil, da bi sodbo popravilo v skladu z 328. členom ZPP. Ker tega ni storilo sodišče prve stopnje do sprejema odločitve o pritožbi, je pritožbeno sodišče to kršitev moralo upoštevati kot nedopustno prekoračitev tožbenega zahtevka (prvi odstavek 2. člena ZPP).
Po določbi prvega in drugega odstavka 214. člena ZPP ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem priznala oziroma jih ni konkretizirano prerekala. Iz navedenega sledi, da dokazovanje praviloma sledi konkretiziranemu prerekanju in ne obratno.
Za presojo glede konkretiziranosti trditev je treba med drugim upoštevati, da je dolžnost stranke po konkretizaciji trditev soodvisna od konkretiziranosti trditev nasprotne stranke. Dolžnost konkretizacije ugovora je tako soodvisna od tega, kako konkretne so tožbene trditve, dolžnost tožnice po konkretizaciji trditev v tožbi oz. natančneje v njeni dopolnitvi in morebitnih nadaljnjih vlogah pa je soodvisna od navedb v ugovoru in morebitnih nadaljnjih vlogah toženke.
V zvezi z očitki o opustitvi izvedbe dokazov z zaslišanji zakonitih zastopnikov in prič pritožbeno sodišče pojasnjuje, da dokazni predlog služi zgolj v potrditev trditvenih navedb in ne sme biti podan z namenom njihovega nadomeščanja. Manjkajoče trditvene podlage namreč ni mogoče nadomestiti z vsebino dokazov.
Zgolj trditve, da količine niso bile takšne, kot so navedene na dobavnicah in računih, in da je toženka natančno beležila dobavljeno blago, brez navedbe, kakšne so količine potem bile, ne zadostijo zahtevi po obrazloženem prerekanju iz drugega odstavka 214. člena ZPP, saj so preveč pavšalne, da bi jih bilo sploh mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047147
ZPP člen 3, 3/3, 214, 214/1, 316, 339, 339/1, 339/2, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-14, 339/2-15, 451, 453, 458, 458/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - protispisnost - podjemna pogodba (pogodba o delu) - nesklepčnost - priznanje dejstev - dokazovanje priznanih dejstev - pripoznava tožbenega zahtevka - nedovoljena razpolaganja strank - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovorov toženke, s katerimi je ta izpodbijala evidence tožnice o opravljenem delu za mesec marec 2019, ni dovolj konkretiziran, da bi ga lahko pritožbeno sodišče vsebinsko presojalo. Pritožnica ni navedla konkretno, katere so tiste trditve, ki naj bi po njenem ostale prezrte. Tega bremena se ne more znebiti s sklicevanjem na svoje navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje. To še zlasti velja za pritožbene razloge, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Zaradi abstraktnosti te pritožbene navedbe se pritožbeno sodišče zgolj sklicuje na 22. točko obrazložitve izpodbijane sodbe, v kateri so navedeni jasni in prepričljivi zaključki glede ugovorov toženke v zvezi z evidencami opravljenega dela. Smiselno zatrjevana kršitev pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) zato ni podana.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. To kršitev sodišče stori takrat, ko svojo odločb opre na nedovoljena razpolaganja strank (tretji odstavek 3. člena ZPP). Namen procesne omejitve iz tretjega odstavka 3. člena ZPP je v tem, da se strankam prepreči, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oz. prepovedi materialnega prava. Takšnega nedovoljenega razpolaganja tožnice pa pritožnica z navrženimi navedbami o tem, da naj bi tožnica navajala neresnična dejstva, predložila za ta postopek prilagojene evidence, ki niso odraz dejanskega stanja in niso bile potrjene z ostalimi izvedenimi dokazi, zaradi česar naj bi bile tožničine navedbe in dokazi neresnični, nemoralni in nasprotujoči prisilnim predpisom, ni dokazala. Pač pa s povzetimi navedbami tudi v tem delu dejansko graja dokazno oceno sodišča prve stopnje.