ZDR-1 člen 13, 13/1, 51.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 73.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 60.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 70.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92.. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 80.
veljavnost kolektivne pogodbe - odmera letnega dopusta - dodatek za delovno dobo - jasna pogodbena določila - višina dodatka
Tožnica v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da za odločitev ni bistveno, da KPPN za toženko od 6. 9. 2009 ne velja (več). Navedeno je bistveno, saj je bila s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med pravdnima strankama, dogovorjena uporaba veljavne kolektivne pogodbe. Določbe KPPN, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bile prenesene v pogodbo o zaposlitvi. Zato za odločitev ni relevantna določba 51. člena ZDR-1, na katero se sklicuje pritožba, ki ureja vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ter za ta primer določa, da delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi.
Po prenehanju veljavnosti PKP ni pravne podlage za dodatek za delovno dobo v višini 0,7 odstotkov, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Navedeno je bistveno za odločitev in ne, kot poudarja tožnica v pritožbi, na podlagi katere določbe ji je toženka v spornem obdobju dodatek izplačevala v višini 0,5 odstotka, pri čemer je toženka navedla, da je upoštevala določbe ZDR-1; ZDR-1 ne določa višine dodatka za delovno dobo; določba je pomensko odprta; ne določa niti najnižjega dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe (sodba VS RS VIII Ips 168/2018 z dne 19. 12. 2018).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠPORTNO PRAVO
VSL00059236
ZSpo člen 34, 34/2.
izpisnica - prestop športnika v drug klub - plačilo nadomestila - plačilo odškodnine - pogodbeni dogovor - ničnost pogodbenega določila
Športna organizacija lahko v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZŠpo-1 od športnika zahteva plačilo nadomestila za prestop le, če ima z njim sklenjeno pisno pogodbo, v kateri je to določeno in na podlagi katere prejema plačilo v višini najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Zakon sicer izrecno ne ureja posledic pogodbenega dogovora o obveznosti plačati odškodnino, ki nasprotuje določbi 34. člena ZŠpo-1, a iz pojasnil k predlogu zakona izhaja, da je imel zakonodajalec v mislih ničnostno sankcijo.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 51, 129.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 73.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 60.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 70.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92.. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 80.
veljavnost kolektivne pogodbe - odmera letnega dopusta - dodatek za delovno dobo - razlaga pogodbenih določil - višina dodatka - pravilna uporaba materialnega prava
Neutemeljena je pritožbena navedba, da za odločitev ni bistveno, da KPPN za toženko od 6. 9. 2009 ne velja (več). To dejstvo je bistveno, saj je bila s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med pravdnima strankama dne 16. 12. 2013, dogovorjena uporaba veljavne kolektivne pogodbe. Določbe KPPN, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bile prenesene v pogodbo o zaposlitvi. Za odločitev zato ni relevantna določba 51. člena ZDR-1, na katero se sklicuje pritožba in ki ureja vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ter za ta primer določa, da delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi.
Po prenehanju veljavnosti PKP ni pravne podlage za dodatek za delovno dobo v višini 0,7 odstotkov, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Navedeno je bistveno za odločitev in ne, kot zmotno meni pritožba, na podlagi katere določbe je toženka v spornem obdobju dodatek izplačevala v višini 0,5 odstotka, pri čemer je toženka navedla, da je upoštevala določbe ZDR-1. ZDR-1 v 129. členu ne določa višine dodatka za delovno dobo. Ta določba je pomensko odprta, ne določa niti najnižjega dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060598
OZ člen 419, 419/1, 419/2. ZPP člen 216, 216/1.
cesija - pravni položaj dolžnika pri pogodbeni cesiji - odločanje po prostem preudarku - trditveno in dokazno breme - spoznavna stiska - obseg opravljenih del
Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa. Navedbe, ki jih dolžnik v zvezi s tem poda, pa morajo biti substancirane, kar pomeni, da mora navesti dejstva, ki ničnost prenosa utemeljujejo in zanje predložiti dokaze. Breme substanciranja je odvisno od možnosti dostopa do relevantnih informacij. Narava terjatve, ki se prenaša, in s tem dopustnost prenosa te terjatve, sodi v dolžnikovo zaznavno območje in se lahko o tem izreče. Glede drugih razlogov neveljavnosti odstopa terjatve pa je treba izhajati iz izhodišča, da dolžnik ni stranka pogodbe, s katero se terjatev prenaša, in ima tako položaj tretje osebe. To pa pomeni, da mora navesti ne samo domnevno podlago ničnosti, ampak tudi v čem je njegov pravni interes za ugotovitev ničnosti teh pravnih poslov. Na ničnost se namreč lahko sklicuje zgolj tisti, ki ima pravni interes, torej tisti, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist.
Če je mogoče višini terjatve brez večjih težav ugotoviti s pomočjo dokazovanja, mora sodišče izvesti in oceniti razpoložljive dokaze in ne sme odločati po prostem preudarku. Možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali ugovore. Prosti preudarek ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00059224
ZZVZZ člen 63, 65, 66.
delna vmesna sodba - namenska razlaga - javni zavod - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - zdravstvena dejavnost - opravljanje zdravstvene storitve - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - plačilo zdravstvenih storitev - splošni dogovor - splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - izpolnitev pogodbe - sprejem splošnega dogovora - sprememba splošnega dogovora s sklepom vlade - javni uslužbenci - kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike - aneks h kolektivni pogodbi
Neutemeljen je očitek, da je bila tožeča stranka povsem pasivna in pred podpisom Pogodbe ni zahtevala odločanja na arbitraži oziroma zahtevala sklenitve aneksa k Pogodbi. Kot že navedeno, četrti odstavek 9. člena SD 2017 določa, da se v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev avtomatično upoštevajo sprejete spremembe, do katerih bi prišlo, če vlada in reprezentativni sindikat javnega sektorja sprejmejo aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki bi urejal spremembo višine plač in druga vprašanja, ki zadevajo plače, kar izhaja tudi iz razlogov odločbe VSRS III Ips 5/2021.
akcesorne pravice - plačilo dolga - pobotnica - prenehanje pravice - prepoved odsvojitve in obremenitve - pogodbena pravica - ugotovitveni zahtevek - prenehanje hipoteke - prenehanje terjatve
Tožena stranka je z obračunom dolga, sprejemom plačila in izdajo pobotnice pristala na to, da je dolg poplačan.
Tožena stranka je trdila, da je pri pripravi obračuna prišlo do napake, kar je mogoče smiselno razumeti kot trditev, da je sporazum o višini dolga sklenila v zmoti in posledično tudi pobotnico izdala v zmoti, a spregleda, da je njena pravica, da zmoto uveljavlja, prenehala najkasneje v treh letih od trenutka, ko je bil dogovor dosežen oziroma izdana pobotnica (glej drugi odstavek 99. člena OZ), poleg tega pa je zmoto mogoče uveljavljati le s tožbo. To, ali je bil obračun pravilen in ali je bila tožena stranka, ko je izdala pobotnico, res v zmoti, zato ni relevantno.
Ker je terjatev tožene stranke prenehala, je kot akcesorna pravica prenehala tudi hipoteka.
Pri pravici prepovedi odtujitve in obremenitve gre za obligacijsko pravico in ne za stvarno pravico na tuji stvari. Tožena stranka pravilno opozarja, da pogodbeno ustanovljena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ni akcesorna pravica, ki deli usodo terjatve, pa čeprav se je v obdobju pred sprejemom SPZ dogovarjala kot oblika dodatnega zavarovanja. S prenehanjem terjatve zato ta pravica ni prenehala. Ker tožeča stranka drugih trditev o dejstvih, ki bi, če bi se izkazala za resnična, pomenila podlago za sklep o prenehanju te pravice, ni ponudila, je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je zahtevku ugodilo tudi v tem delu, nepravilna.
neupravičena pridobitev - pogodba o finančnem leasingu - zamuda s plačilom obrokov - stroški izterjave dolga - pravna podlaga - pravica zahtevati vračilo plačanega zneska - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - plačilo, da bi se plačnik izognil sili - višina stroškov - trditveno in dokazno breme
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni šlo za prehod premoženja brez pravne podlage, saj je pravna podlaga za prevalitev stroškov izterjave v določilu 7.13 splošnih pogojev pogodbe. Pritožnica ne navaja, da jo pogodba oziroma splošni pogoji pogodbe ne zavezujejo. Zato ni ovir, da se navedeno določilo ne bi uporabilo. Tožnik je sicer navajal, da so stroški izvensodne izterjave enormni, vendar je toženec natančno opisal njihov nastanek in predložil specifikacijo (računi D., d. o. o., pooblastilo za izterjavo dolga, dano družbi D., d. o. o. – detektivu E. E. s pregledom plačil terjatev in prevzemnim zapisnikom ter obračuni). Tožnik je priznal, da je s plačili zamujal in da ga je nekajkrat obiskal izterjevalec (pri čemer se je po toženčevem pojasnilu izkazalo, da je šlo za detektiva z licenco), toženčevi specifikaciji ni (več) izrecno ugovarjal, niti ni izpodbijal posameznih postavk zaračunanega zneska. S tem se pokaže, da je imel toženec pravno podlago za zaračunavanje stroškov izterjave tožniku, tožnik pa tudi ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena, ki se je prevalilo nanj, da bi izpodbil višino zaračunanih stroškov. Zgolj z navedbami, da gre za enormne stroške, po predloženi toženčevi konkretizaciji ne more uspeti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00060686
OZ člen 357.
plačilo zavarovalnine - zavarovalna pogodba - zavarovalni pogoji - ocena invalidnosti - stopnja invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - začetek teka zastaralnih rokov - pravočasnost vložitve tožbe - nedovoljena pritožbena novota
Ker je tožnik ob odločitvi pritožbene komisije 19. 12. 2019 izvedel, da mu tožena stranka invalidnine iz naslova deformacije prstov leve noge ne bo priznala, je takrat začel teči triletni oziroma petletni rok v smislu določila 357. člena OZ, ki se nanaša na zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah in se 29. 1. 2021, ko je bila tožba vložena, ni iztekel, zato je tožba vložena pravočasno.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - popravilo vozila - grajanje napak - obstoj stvarne napake - notifikacijska dolžnost
V skladu s 633. členom OZ je naročnik dolžan pregledati opravljeno delo, brž ko je mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Od podjemnika lahko zahteva odpravo napake v primernem roku, v določenih primerih pa lahko odstopi od pogodbe (637. in 638. člen OZ).
predlog za obnovo postopka - kreditna pogodba v CHF - nična pogodba - razlogi za obnovo postopka - novi dokazi - nova dejstva in dokazi
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča poseg v pravnomočno sodno odločbo. Zahteva po spoštovanju pravnomočnosti, ki je v obliki ustavnega načela določena v 158. členu Ustave, je sestavni del pravice od učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Del te pravice je tudi prepoved ponovnega odločanja o isti stvari, saj je šele s tem omogočeno, da se stranke lahko zanesejo na odločitev sodišča. Zato je pri oceni dovoljenosti in utemeljenosti obnovitvenih razlogov potrebna stroga presoja.
Novi dokazi tudi v ničemer ne spreminjajo presoje sodišča prve stopnje, da v času sklenitve pogodbe ni bilo kršeno načelo enake vrednosti dajatev, saj toženka na podlagi spremembe tečaja zaradi dolžnosti zaprtih pozicij ni imela posebnih dobičkov. Zgolj zaradi razkoraka v stopnji informiranosti med banko kot finančnim strokovnjakom in potrošnikom zato ni mogoče zaključiti, da je bilo pogodbeno razmerje že od vsega začetka nepošteno ter nično in novi dokazi drugačne presoje ne utemeljujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059090
OZ člen 111. ZOR člen 1054, 1054/2. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - pogodba o ustanovitvi in vodenju računa - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu - zaprtje računa - povrnitev sredstev
Materialno pravna posledica zaprtja transakcijskega računa je obveznost povrnitve tistih sredstev, ki jih je tožnica izplačevala z omenjenega računa za toženko in za katera toženka ni imela kritja ter predstavljajo negativno stanje na računu (drugi odstavek 1054. člena ZOR v zvezi s 1061. členom OZ in 111. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059061
OZ člen 349, 349/1, 364, 364/1, 364/2.
gradbena pogodba - začasna situacija - delno plačilo - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - pripoznava dolga - pripoznava terjatve - konkludentno ravnanje dolžnika - prava volja - zastaranje - pretrganje zastaranja
Vsako dolžnikovo plačilo ne pomeni samodejne pripoznave dolga. Gre za konkludentno ravnanje, pri katerem je pravo voljo treba ugotoviti. Če se pripoznava nanaša na določeno višino dolga, velja pripoznava (in z njo pretrganje zastaranja) le do navedene višine, ne pa tudi za presežek. Da bi dolžnikovo dejanje lahko imelo veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja, mora na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika. Pri tem je odločilno, kako je (konkludentno) dolžnikovo dejanje objektivno videti. Pri presoji okoliščin, ki kažejo na toženkino pripoznavo dolga, tako ni pomembno, ali so bile toženkine zahteve po predložitvi izjav podizvajalcev utemeljene ali ne, pač pa zgolj, ali je mogoče na njihovi podlagi razpoznati toženkino voljo, da je tožnici z zadnjim nakazilom zneska po IV. začasni situaciji sporočila tudi, da obstaja dolg po tej situaciji še za neplačani znesek.
gradbena pogodba - bančna garancija - pogodbeno dogovorjena garancija - neodvisna bančna garancija - bančna garancija za odpravo napak - temeljno razmerje - odprava stvarne napake - jamčevalni rok - neupravičen poziv na plačilo ("unfair calling") - podaljšanje bančne garancije
Neodvisna bančna garancija načeloma omogoča izplačilo tudi na podlagi neutemeljenega zahtevka, ker se ne preverja ali je resnično prišlo do kršitve temeljnega posla. To pravilo pa ni absolutno in v določenih redkih primerih lahko banka garant zavrne izplačilo, če je zahtevek očitno neutemeljen. Neutemeljenost pa mora izhajati že iz samega zahtevka za unovčenje, tako da jo lahko banka garant prepozna tudi brez kakršnegakoli presojanja ali pridobivanja podatkov.
Med strankama je bila sklenjena prevozna pogodba v ustni obliki. Tožena stranka ni predložila nobenega dokaza, ki bi izkazoval drugačno ceno za prevoz od tiste, ki izhaja iz računov. V ta namen je predlagala le zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, ki pa se brez opravičila ni udeležil naroka, na katerega je bil povabljen. Zato je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke utemeljeno zavrnilo.
Določba 669. člena OZ govori o pravici prevoznika do običajnega plačila, če višina prevoza ni določena s tarifo, aktom ali pogodbo. Sodišče prve stopnje je pravilno prepoznalo, da uporaba te določbe ni na mestu, ker sta obe stranki zatrjevali, da je bila cena dogovorjena in zato postavitev izvedenca ni potrebna.
kreditna pogodba - neizpolnitev pogodbene obveznosti - kršitev pogodbe - nepopolna pritožba - spor majhne vrednosti
Če toženec poštne pošiljke ni dvignil ali je ni hotel prevzeti, takšno ravnanje ni bilo v sferi tožnice in se ne dvigovanje pošte s strani toženca ne more pripisati v njeno škodo.
V delovnem pravu je avtonomija pogodbenih strank omejena; omejena je s kogentnimi predpisi, katerih namen je zaščita šibkejše stranke delovnega razmerja, delavca. S tem namenom ZDR-1 tudi ureja možnosti delodajalca glede sankcioniranja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Širjenje teh možnosti z uporabo drugih institutov, ki jih ZDR-1 ne ureja, je v nasprotju s kogentnimi predpisi. Navedeno velja za dogovor o pogodbeni kazni za nespoštovanje odpovednega roka (kršitev obveznosti opravljanja dela v času odpovednega roka), ki je kot takšen ničen (prvi odstavek 86. člena OZ).
Neveljavnost pogodbe v konkretnem primeru lahko spremlja le negativni pogodbeni interes - premoženje, ki bi ga stranka imela, ko z drugo stranko sploh ne bi sklenila pogodbe. To pa ni enako pogodbeno določeni ceni za dobavljeno blago. Edina škoda, ki je v vzročni zvezi s prekoračitvijo upravičenj za zastopanje in jo lahko po določilu petega odstavka 72. člena OZ uveljavlja druga pogodbena stranka je tista (navadna) škoda, ki ji je nastala zaradi njenih nadaljnjih pravnoposlovnih ravnanj, ki jih je opravila v zaupanju, da je pogodba veljavno sklenjena, torej zato, ker ni vedela in ni bila dolžna vedeti za zastopnikovo prekoračitev upravičenj za zastopanje. Takšne škode pa tožeča stranka s tožbenim zahtevkom za plačilo pogodbenega zneska za plačilo dobavljenih palet ne uveljavlja. Oziroma povedano drugače, tožeča stranka v okviru odškodninskega zahtevka s tožbo uveljavlja nekaj, kar ji po materialnem pravu ne gre.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060715
ZPP člen 77, 77/2, 78, 78/1, 190, 212. ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-1, 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2. SPZ člen 11, 11/2, 24, 24/2. OZ člen 619.
izločitvena pravica na premičnini - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - pogodba o leasingu - plovilo - popravilo stvari - izročitev v posest - neposredna in posredna posest - obveznosti leasingojemalca - razveza pogodbe - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - poslovna sposobnost dolžnika v osebnem stečaju - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - pooblastilo za zastopanje
ZPP v 190. členu določa, da če katera od strank odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, to ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Vendar tožeča stranka navedeno določbo razlaga napačno. Pojem odtujitve se namreč nanaša na prenos lastninske pravice na stvari (s pravnoposlovnim prenosom ali s pridobitvijo lastninske pravice na originaren način oziroma z oblastnim aktom) in ne na prenos posesti.
ZPreZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5. ZPP člen 358, 358-5. Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih člen 2.
Tožeča stranka je za toženo stranko skladno z medsebojnim dogovorom opravila storitve prevoza, pri čemer njuno poslovno sodelovanje poteka na način, da tožena stranka preko elektronske pošte ali preko telefona naroči posamezen prevoz, tožeča stranka naročilo sprejme in prevoz opravi, nato pa stranki podpišeta še dostavnico ali prevoznico oziroma mednarodni tovorni list. Če je temu tako, pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoč sklep, da tožeča stranka v tem postopku vtožuje samo eno terjatev. Pritrditi je potrebno tožničini materialnopravni razlagi, da je bila skladno z opisanim poslovanjem za vsak prevoz sklenjena nova prevozna pogodba, iz katere izhaja tudi vsakič nova terjatev tožeče stranke in da posledično (ker tožena stranka dolga, ki izhaja iz naslova prevozov in ga je tožeča stranka obračunala z računi, izdanimi med 4. 5. 2021 in 1. 7. 2021, ni plačala v roku) za vsak prevoz tožeči stranki pripada tudi nadomestilo stroškov izterjave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061553
OZ člen 190, 190/1, 191. ZŠpo-1 člen 28, 28/1, 28/2. ZPP člen 212.
financiranje programov založništva v športu - financiranje projekta - pomotoma nakazana sredstva - vračilo prejetih javnih sredstev - neupravičena obogatitev - plačilo neobstoječega dolga - vrnitev prejetega po pogodbi - prikrajšanje in obogatitev - privolitev v prikrajšanje - trditveno in dokazno breme - dokazno breme pri neupravičeni obogatitvi - ugovor
Okoliščina, da tožeča stranka upravlja in izplačuje „javna sredstva“, sama po sebi ne pomeni, da na podlagi neupravičene obogatitve ni upravičena zahtevati njihovega vračila.
Pritožba zastopa zmotno stališče, da je bila tožeča stranka tista, ki bi morala dokazati, da iz opravičljivega razloga ni vedela, da plačuje nekaj, kar domnevno ni bila dolžna plačati. Trditveno in dokazno breme za podan ugovor po 191. členu OZ je namreč na strani tožene stranke. Pritožbeni očitek, da mora tožeča stranka dokazati, da iz opravičljivega razloga ni vedela, da plačuje nekaj, kar domnevno ni bila dolžna plačati, pa je neutemeljen tudi iz razloga, ker tu ne gre za zmoto, kakor jo obravnavamo v zvezi z izpodbijanimi pravnimi posli, pri katerih se zahtevata njena bistvenost in opravičljivost. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je torej lahko tudi krivdna.