LASTNINJENJE - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSL00065758
ZLNDL člen 5, 5/1. ZLPP člen 1, 4, 4/1, 44, 44/1, 44/2. OZ člen 59, 59/2.
družbena lastnina - lastninjenje družbenega premoženja - prenos pravice uporabe družbene lastnine - izvenknjižni prenos pravice uporabe - prodajna pogodba - sklenitev pogodbe pod odložnim pogojem - predhodno soglasje agencije - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - pridobitev lastninske pravice z lastninjenjem po ZLPP - prehodne in končne določbe ZLPP - posest - nepremičnine pravnih oseb javnega prava
Nepremičnine pravne osebe, ki se je lastninila po ZLPP, so se olastninile po ZLNDL. Šele po ZLNDL je lahko preoblikovana pravna oseba postala lastnica nepremičnin, na katerih je imela pred tem pravico uporabe.
Odložni pogoj, pod katerim je bila sklenjena sporna pogodba, se je izpolnil z dnem lastninskega preoblikovanja toženke in je pogodba tedaj začela učinkovati od trenutka sklenitve dalje. Po drugem odstavku 44. člena ZLPP je predhodno soglasje potrebno, vse dokler se podjetje lastninsko ne preoblikuje. Z lastninskim preoblikovanjem je pogoj soglasja odpadel. Prenehala je vezanost začetka učinkovanja pogodbe na izdajo soglasja agencije.
Pri presoji konkretnega posestnega stanja je treba upoštevati tudi pravni status pravdnih strank. Ni sporno, da je bila pravna prednica oziroma toženka organizirana v obliki podjetja, pravni prednik tožnice pa je bil občinski organ oziroma je tožnica kot njena pravna naslednica, občina. Posest nepremičnine, ki je v lasti občine kot osebe javnega prava, ki deluje v javnem interesu in jo po njeni volji lahko uporablja vsakdo, navzven ni enako vidna in izključujoča, kot posest pravne ali fizične osebe, ki jo v naravi uporablja zaključen krog ljudi. Tudi takšna vrsta izvajanja posesti javnega subjekta (javno parkirišče), je eden izmed možnih načinov posesti. Element izključujoče posesti pa se kaže v možnosti spremembe režima uporabe nepremičnine v naravi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL00065246
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 15, 17, 17/1, 17/2. OZ člen 666. ZPPCP-1 člen 74, 75.
prevozna pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost prevoznika - razbremenilni razlogi - prevara - vzrok za nastanek škode - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) - izguba blaga
Konvencija CMR določa tri razbremenilne razloge: 1.) dejanja upravičenca (pošiljatelj, prejemnik), 2.) lastnosti tovora in 3.) zunanjih vzrokov, ki se jim ni bilo mogoče izogniti ali njihovih posledic preprečiti.
Ker sta na naslovu voznika pričakali osebi z ustreznimi dokumenti, je voznik upravičeno sklepal, da blago izroča pravemu prejemniku. Zato so tudi neutemeljeni pritožbeni očitki o malomarnem ravnanju voznika, češ da ni ravnal v skladu s 15. členom Konvencije CMR, ki določa, da mora prevoznik v primeru, ko okoliščine preprečijo izročitev po prispetju stvari v kraj, ki je določen za izročitev, zahtevati od pošiljatelja navodila. Izročitev namreč ni bila onemogočena. Izročena je bila osebama, ki sta delovali v svojstvu „sopogodbenika“ tožnice in sta se izkazala z ustreznimi dokumenti.
Vzrok škode je v tem, da je bila tožnica prevarana s strani osebe, ki se je izdajala za predstavnika družbe. Vsi pogoji za obstoj škode so nastali že v trenutku, ko je tožnica odpremila blago preko toženke in toženka nastanka škode ni mogla več preprečiti in zanjo ni bila odgovorna. Tožnica je blago "prodala" prevarantu, od katerega nikdar ne bi dobila plačanega blaga, toženka pa je v skladu z zahtevami tožnice blago prevarantu tudi izročila. Vzrok nastale škode je v prevari tožnice s strani fiktivnega kupca in ne v ravnanju prevoznika.
razveza pogodbe - če nepravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - navidezna pogodba (simulirana pogodba)
Ker toženka tudi v dodatnem izpolnitvenem roku ni vložila vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, so nastopile pravne posledice neizpolnitve v dodatnem roku iz tretjega odstavka 105. člena v zvezi s prvim odstavkom 104. člena OZ. Zaradi razveze prodajne pogodbe so prenehale vse obveznosti, ki so bile predmet pogodbe. Tožniki zato utemeljeno uveljavljajo reparacijo z izbrisno tožbo (drugi odstavek 111. člena OZ). Z razvezo je namreč odpadla pravna podlaga za izpolnitev, zato ni podlage, da prejemnik izpolnitev obdrži. Kršitelj pogodbe, ki je izpolnitev že prejel, mora prejeto vrniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00065515
ZVPot člen 1, 1/11, 4. Direktiva Sveta št. 85/374/ES z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (1985) člen 1, 3. OZ člen 10, 171, 171/1, 171/2, 179, 240.
Prva toženka je v dveh delih prekršila svojo pogodbeno obveznost strokovnega popravila motorja. Izostal je preizkus delovanja motorja, ki bi kot del servisnega procesa moral biti v celoti opravljen še pred izročitvijo motorja tožniku ter pri ponovni montaži vztrajnika ni bila uporabljena nova matica, pač pa stara.
Nespametno ravnanje tožnika je sodišče utemeljeno štelo kot njegov soprispevek k nastanku škode.
ZPP člen 8, 254. OZ člen 135, 935, 935/1, 943, 943/2.
začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zavarovalna pogodba - zavarovalnina - načelo vestnosti in poštenja - zmota - odstop od sodne prakse - procesna kršitev - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - oblike krivde - namen - malomarnost - izguba pravic
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe materialnega prava (tč. 12., 13., 27., 28. obrazložitve), in sicer Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o zavarovalnih pogodbah, zavarovalni pogodbi in splošnih pogojih, kot sestavni del pogodbe, ki v drugem odstavku 7. člena določa: "Če je zavarovalec namenoma dal netočno prijavo ali namenoma zamolčal kakšno okoliščino take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko v času trajanja zavarovanja zahteva razveljavitev pogodbe oziroma odkloni izplačilo zavarovalne vsote." Zavarovalnica mora v tem sporu trditi in ponuditi dokaze, da je zavarovanec kršil zgoraj citirano določilo splošnih pogojev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00065164
OZ člen 649, 652. ZVPot člen 35, 35/2.
gradbena pogodba - ustna pogodba - oblika ad probationem - soglasje naročnika - odmik od gradbenega načrta - pisno soglasje - varstvo potrošnikov - gradbena knjiga - stroški izkopa - dokazno breme
Med pravdnima strankama je bila sklenjena ustna gradbena pogodba. Zanjo se ob upoštevanju 649. člena OZ sicer zahteva pisna oblika. Vendar pisna oblika ni pogoj za veljavnost. Predpisana je predvsem zaradi varstva interesov strank in zaradi dokaznih namenov.
Ker sta toženca potrošnika, jima določba drugega odstavka 35. člena ZVPot nudi še posebno varstvo. Tožnika zavezuje, da tožencema kot potrošnikoma omogoči preverbo pravilnosti zaračunanega zneska glede na kakovost in količino kupljenega blaga oz. opravljene storitve.
Tožnik je tisti, ki mora s prepričljivostjo dokazati, da je dela/količine, ki jih je zaračunal, tudi zares opravil/dobavil. Tožnik svojega dokaznega bremena ni zmogel; ni poskrbel za ustrezno dokumentacijo, iz katere bi bilo mogoče ugotoviti, katera dela/material sta toženca naročila in v kakšni količini jima je bil dobavljen.
neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - odsotnost pogodbene podlage - prenehanje pogodbe za določen čas - upravičenost zahtevati izpolnitev nazaj - pavšalne navedbe - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena
Tožeča stranka v pritožbenem postopku neutemeljeno uveljavlja, da je stališče prvostopenjskega sodišča, da v danem primeru ni podana odsotnost pravnega temelja in da pogodbeni odnos na podlagi Pogodbe z dne 2. 9. 2008 izključuje zahtevke iz neupravičene pridobitve, materialnopravno zmotno. Do prehoda premoženja tožeče stranke v višini 210.000,00 EUR je po njenih lastnih navedbah prišlo na temelju pogodbe, zaradi česar je ugotoviti, da njena tožba sploh ni sklepčna. Dejstva, da se je pogodbeni odnos na podlagi Pogodbe z dne 2. 9. 2008 z oktobrom 2018 zaključil (glede na prenehanje koncesije), pa tudi ni mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan iz tretjega odstavka 190. člena OZ, ki določa, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Pogodba z dne 2. 9. 2008 je namreč s potekom časa prenehala.
nakup in prodaja nepremičnin - pogodba o prodaji na kredit - višina pogodbene obveznosti - prispevek h kupnini za stanovanje - vsebina dogovora - solastniški delež na nepremičnini - višina deleža - prosto urejanje obligacijskih razmerij - delitev na enake dele
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo med pravdnima strankama že pred podpisom prodajne pogodbe dogovorjeno, da njuna denarna prispevka h kupnini za navedene nepremičnine ne bosta enaka (ali je bil s tem tožnici in tožencu odobren najvišji možni kredit ni pomembno), kljub temu pa bosta na teh nepremičninah pridobili enaka solastninska deleža. Res to neposredno ne izhaja iz določb pisne prodajne pogodbe, kjer je določeno solidarno plačilo in bi v takšnem primeru v primeru odsotnosti drugačnega dogovora padel na vsakega udeleženca enak del obveznosti plačila kupnine (405. člen OZ), vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi vseh okoliščin primera pravilno ugotovilo, da je bil med pravdnima strankama sklenjen drugačen dogovor o njunih prispevkih h kupnini.
nakup in prodaja nepremičnin - sklenitev prodajne pogodbe - plačilo kupnine - denarna sredstva - obstoj terjatve - terjatev do zapustnika - okoliščine konkretnega primera - nedopustne pritožbene novote - pripoznava dolga - obstoj dolga - pravni naslov - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je povsem zadosti obrazložilo razloge zaradi katerih je štelo, da tožnik sam ni imel sredstev za plačilo kupnine nepremičnine.
Pripoznava dolga ne pomeni nujno tega, da dolg obstoji. Pripoznava dolga je pomembna zaradi pretrganja zastaranja (prvi odstavek 364. člena OZ), zaradi svoje akcesorne narave pa ne ustvari samostojnega pravnega naslova vtoževanemu plačilu. Ker je dokazni postopek pokazal, da dolg A. A. do tožnika ni obstajal, izjava o pripoznavi dolga ne ustvarja nobene posledice.
ZPP člen 107, 107/3, 212, 252, 252/1, 252/2, 286, 286/2. OZ člen 619.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - trditvena podlaga zahtevka - odstop od pogodbe - plačilo opravljenih del - upravnik - stranka pogodbe - ugovor pasivne legitimacije - pravočasnost dokaznega predloga - dokaz z izvedencem - ogled - informativni dokaz - dokaz - listinski dokaz - predložitev dokaza - fotografija - izvirnik listine
V Pogodbi sta kot stranki navedeni pravdni stranki, pri navedbi pogodbene stranke ni določbe, da toženka sklepa Pogodbo v imenu in za račun etažnega lastnika, niti kot naročnik ni opredeljen etažni lastnik, pač pa toženka. Zato tudi po stališču višjega sodišča navedba v določilu I. Splošno Pogodbe, na katero se pritožnica sklicuje in v kateri pogodbeni stranki ugotavljata, da je lastnica apartmajske hiše DUTB d. d., toženka pa upravnik v imenu in za račun etažnega lastnika, za opredelitev pogodbene stranke ne more biti odločilno.
Smisel ogleda ni v tem, da se udeleženci brez besed sprehajajo po objektu, izvedenec pa zgolj preverja, ali s pomočjo čutne zaznave lahko potrdi trditveno podlago strank. Tako stališče je prestrogo in neživljenjsko, višje sodišče pa se v celoti pridružuje obrazložitvi sodišča prve stopnje o izvedenčevi razjasnjevalni dolžnosti oziroma izvedenčevem materialno procesnem vodstvu.
Tožnica je tožbi priložila črno bele fotografije, sodišče prve stopnje pa jo je pozvalo k predložitvi izvirnika. Gre za isti dokaz, ki je le druge kvalitete, pritožnica ne trdi, da bi šlo za druge posnetke oziroma ne pove, v čem je to vplivalo na odločitev sodišča, zato je očitek o kršitvi določb ZPP o prekluziji neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00065457
ZPP člen 8, 184, 184/2, 185, 185/7, 191, 191/1, 191/2, 343, 343/1, 343/3, 363. ZFPPIPP člen 270, 276, 279, 375. OZ člen 39, 40, 86.
osebni stečaj - izpodbojnost dejanj stečajnega dolžnika - stečajna masa - pravni posli med zakoncema - skupno in posebno premoženje zakoncev - neodplačen prenos lastninske pravice - delitev skupnega premoženja - ničnost sporazuma - nedopustni nagib - razlog za sklenitev pogodbe - nična pogodba - davčna odločba - sklep o spremembi tožbe - subjektivna sprememba tožbe - soglasje toženca - pravni interes za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe - poseg v pravni položaj - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - litispendenca - naknadno sosporništvo
Prvo toženka nima pravnega interesa za pritožbo, s katero izpodbija odločitev v 5. tč. izreka sodbe, s katero je sodišče (le) drugo tožencu in ne tudi prvo toženki naložilo, da mora v stečajno maso v postopku osebnega stečaja plačati 145.000,00 EUR. Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi.
Na kršitev 11. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki ni bila v redu zastopana, torej stranka, ki se jo taka kršitev tiče.
V ravnanjih tožencev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot zavržna, je mogoče prepoznati nemoralnost kavze, kot glavnega namena, zaradi katerega sta toženca sklenila sporazum, zato je namen pogodbene obveznosti iz sporazuma v nasprotju z moralnimi načeli. Pogodba z nedopustno kavzo je, drugače kot prepovedan pravni posel, pogodba s prepovedanim vzrokom zavezovanja, ker je njegova kavza v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli. Taka pogodba je absolutno nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064673
OZ člen 82, 82/1, 311, 1012. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 20, 20/3, 160, 160/1, 160/1, 160/2, 161, 162, 163, 164, 164/1, 212, 212/1, 212/2, 212/3, 212/4, 213, 213/1, 213/3. SPZ člen 128, 128/1, 129, 207, 207/1, 208. ZPP člen 351, 351/2, 360, 360/1.
posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - poroštvo - solidarno poroštvo - odstop terjatve v zavarovanje - odstop bodočih terjatev v zavarovanje - zastavna pravica na terjatvi - zastavna pravica (na terjatvah) - ustanovitev zastavne pravice - vrstni red zavarovanja terjatev - začetek postopka prisilne poravnave - pobot - pobotni ugovor - pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave - ločitvena pravica - pravica razpolaganja - zapadlost terjatve - vzajemnost terjatve - navadna terjatev - zavarovana terjatev - vzajemnost medsebojnih terjatev - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij - potrjena prisilna poravnana - razlaga pogodbenega določila - solidarni porok - vnaprejšnja zastavitev bodočih terjatev - pogodba o odplačnem odstopu terjatve - v pobot uveljavljana terjatev - poroštvena pogodba - uporaba določil in razlaga spornih določil - povratna cesija - globalna fiduciarna cesija - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava
Začetek postopka prisilne poravnave in potrditev prisilne poravnave vplivata le na navadne terjatve upnikov. Navadne terjatve upnikov v primeru potrditve prisilne poravnave zapadejo v plačilo šele pod pogoji potrjene prisilne poravnave. Na drugi strani pa zavarovane terjatve upnikov z začetkom postopka prisilne poravnave ne zapadejo v plačilo, prav tako ne zapadejo v plačilo s potrditvijo prisilne poravnave. Zavarovane terjatve tako tudi po začetku in potrditvi prisilne poravnave zapadejo v plačilo v skladu z določili temeljnega obligacijskega posla iz katerega izhajajo.
Ko so nastale in še vedno nastajajo terjatve tožeče stranke do družbe C., d. o. o., te najprej za t. i. "juridično sekundo" zastanejo v premoženju tožene stranke nato pa takoj zaživijo učinki fiduciarne cesije in se terjatev avtomatično prenese v premoženjsko sfero družbe F d. o. o. Ko nato pride na vrsto učinkovanje drugega zavarovanja po vrsti (ustanovitev zastavne pravice tožene stranke na bodočih terjatvah) tožeča stranka nima več pravice razpolaganja, saj je bila terjatev že predhodno prenesena v premoženjsko sfero družbe F. d. o. o. Zato na podlagi Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerjih na terjatvah tožeče stranke do družbe C., d. o. o., ne nastane zastavna pravica tožene stranke. Tožeča stranka namreč ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065202
OZ člen 40, 40/1, 538. ZPP člen 8, 154, 154/1, 155, 155/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
darilna pogodba - nagib za darilo - preklic darila - vrnitev darila - razveza darilne pogodbe - neupravičena obogatitev - zavrnitev dokazov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - ustna darilna pogodba - nakup nepremičnin
Tožnik ni z ničemer dokazal, da bi toženec darilo sprejel. Namen plačila ni bila daritev.
Če se darovalčev nagib, ki je bil odločilen za izročitev darila, ni uresničil oziroma se je kasneje (po realizaciji daril) njegovo pričakovanje izjalovilo, to ne utemeljuje zahtevka darovalca za vrnitev darila.
Tožnik v pritožbi konkretno ne navede, katerih dokazov sodišče prve stopnje ni izvedlo, in tudi ne, katere dejanske ugotovitve bi bile drugače ugotovljene, če bi bili ti dokazi izvedeni. Zato so izostali tudi razlogi, zaradi katerih naj bi bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064981
OZ člen 641, 642, 642/3. ZPP člen 115, 212.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - trditveno in dokazno breme - napake opravljenega dela - pravica do plačila - pravica do kontradiktornosti - preložitev naroka - upravičeni razlogi - odpoved pooblastila za zastopanje - vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da delo ni bilo izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla, je bila dolžna prevzeti delo, tožeča stranka pa je upravičena do plačila (641. člen OZ).
Trditve tožencev, da naj bi bil tožnikov obračun sporen in samovoljen, so ostale na ravni pavšalnosti, zato jih sodišče prve stopnje niti ni moglo preizkusiti. Pritožbena zatrjevanja, da naj bi sodišče prve stopnje ignoriralo navedbe tožencev in da je preprosto sprejelo navedbe tožnika, že iz tega razloga niso utemeljena.
Tožnik je oba obračuna natančno specificiral, obrazložil vsako od postavk ter obenem predložil izpiske iz poslovnih knjig, ki se z obračuni ujemajo. Zaradi tega sodišče prve stopnje ni imelo razlogov, da bi dvomilo v pravilnost teh obračunov in posledično tudi ni pritegnilo v postopek izvedenca finančne stroke. Podalo je ustrezne razloge, zakaj tega dokaza, ki ga je sicer predlagal tožnik, ni izvedlo, in zakaj je sledilo obračunom tožnika.
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je tožnik veljavno odstopil od pogodbe šele leta 2017 in tedaj prevzel posest nepremičnin. Navedbe tožencev, da je bilo medsebojno razmerje prekinjeno že leta 2013, so bile implicitno zavrnjene. Poleg tega so bile trditve glede zastaranja navržene, brez ustrezne specifikacije, kdaj točno naj bi začelo to zastaranje teči (omenja se zgolj leto 2013) ter za katere terjatve in kdaj naj bi nastopilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00065621
OZ člen 193. ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/2, 261/4, 486, 486/1, 486/2. ZPP člen 285. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 28.
začetek stečajnega postopka - pobotanje v stečaju - pobotna izjava - učinki pobota - priznavanje odločbe o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti v vseh državah članicah - sekundarni stečajni postopek - nastanek odškodninske terjatve - odgovornost za stvarne napake - stroški odprave napak - neposredna škoda - splošni pogoji FIDIC
Neposredno škodo predstavlja že sama napaka opravljenega posla, ki nastane zaradi nepravilne pogodbene izpolnitve obveznosti. Stališče sodišča prve stopnje, da nastane terjatev iz naslova stroškov za odpravo napake šele s trenutkom, ko so napake dejansko odpravljene, je zato zmotno.
Namen določbe 486. člena ZFPPIPP je v ureditvi posebnega pravila za postopke zaradi insolventnosti z elementom države članice, po katerem odločbe o začetku postopka zaradi insolventnosti države članice v Republiki Sloveniji učinkujejo neposredno. V primeru, ko gre za državo članico, torej poseben postopek priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki je urejen v oddelku 8.3. ZFPPIPP, ni potreben. Predmet določbe 486. člena ZFPPIPP pa ni ureditev razmerja med posledicami glavnega in sekundarnega stečajnega postopka.
ZPP člen 154, 154/1, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - dopustitev spremembe tožbe - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazloženost zavrnitve dokazov - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - pavšalne pritožbene navedbe - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - nedovoljen pritožbeni razlog - prerekanje dejstev - pomanjkljiva trditvena podlaga - odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški po uspehu
Pritožnica ne navede, katerih dokaznih predlogov sodišče prve stopnje ni izvedlo in jih ni obrazloženo zavrnilo ter kako naj bi te dokazne predloge substancirala (ne obrazloži, katera pravno odločilna dejstva je z dokaznimi predlogi dokazovala). Tudi sicer pa pravica do izvedbe dokazov ni neomejena. Če obstajajo upravičeni razlogi za zavrnitev, sodišče predlaganega dokaza ni dolžno izvesti. Da razlogi, zaradi katerih sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov, niso utemeljeni, pritožnica ne zatrjuje, še manj pa obrazloži.
Zgolj posplošeno sklicevanje, da bi moralo sodišče prve stopnje predlagani osebi zaslišati glede zgoraj navedenih dejstev, brez pojasnila konkretno katero pravno odločilno dejstvo oziroma vsebino dogovora, kritja, zavarovalne vsote, skrbnosti strank oziroma tožničinega zakonitega zastopnika pri sklepanju pogodbe št. 1, tožničine odgovornosti ter stanja in videza aparata bi predlagani osebi lahko potrdili, ne zadostuje.
Ni bilo sporno, da je bil aparat za izdelavo sladoleda ob najdbi poškodovan. V takem primeru določila splošnih pogojev določajo, da se škoda, ki jo krije zavarovanje, obračuna po stroških popravila in materiala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo (le), koliko znašajo stroški popravila aparata za izdelavo sladoleda. Tožnica pa na podlagi zavarovalnih polic ni upravičena tudi do povračila škode zaradi manjvrednosti (popravljene) stvari.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/1, 451, 452, 452/3, 458, 458/1. OZ člen 619.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Zaključki sodišča prve stopnje o podanem naročilu tožene stranke za izvedbo zaračunanih popravil in o tem, da je tožeča stranka zaračunana popravila dejansko izvedla, predstavljajo ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče je nanje vezano. Zato tožena stranka s pritožbenimi očitki, da so navedeni zaključki zmotni, ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064308
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 288, 671.
gospodarski spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - pogodba o prevozu stvari - vračunavanje delnega plačila
S pritožbenimi navedbami pritožnica smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, kar v pritožbenem postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.