S sklicevanjem na drugo zadevo, v kateri je sodišče osumljencu odredilo hišni pripor, vložnik ne more uspešno uveljaviti trditve, da pomeni sprejeta odločitev o priporu kršitev načela enakosti pred zakonom. Sodišče namreč v vsaki zadevi odloča glede na ugotovljene konkretne okoliščine, ki so povezane z dejanjem in domnevnim storilcem, vložnik pa v zahtevi ni izkazal niti, da gre za zadevi, ki sta vsebinsko tako podobni, da bi narekovali enako odločanje.
Sodišče prve stopnje, ki je zaradi ugotovitve vsebine zapisnika o ogledu zunaj glavne obravnave, na glavni obravnavi ravnalo v skladu z določbo 1. odstavka 339. člena ZKP, ne da bi za to pridobilo soglasje strank, ni kršilo načela neposrednosti. Stranke imajo namreč pravico oporekati le vsebini samih dokazov ter jih izpodbijati z drugimi dokazi, za kar pa obramba ni bila prikrajšana. O zatrjevani kršitvi tudi ni mogoče govoriti, če je sodišče zavrnilo izvedbo ponovnega ogleda kraja kaznivega dejanja.
Pogodba o posredniškem posredovanju št. .... z dne 1.7.1996 (kakor tudi ne pogodba, ki je ta pravni posel nadomestila) ni pravni posel, ki bi bil sklenjen med pravnim prednikom tožeče stranke in toženo stranko. Četudi bi jo sodišče razlagalo tako kot se glasi, bi njena razlaga ne govorila o obstoju mandatnega razmerja. Govorila bi lahko največ o tem, da je toženec v imenu pravnega prednika tožeče stranke sklenil pravni posel z družbo Z. (da se je torej predstavljal kot mandatar). Takšen pravni posel pa sam po sebi na pravni položaj tožeče stranke prav nič ne vpliva (ga ne postavlja v vlogo mandanta), če je to storil toženec na svojo roko.
odgovornost učitelja - krivdna odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - ogrevanje igralcev pred košarkaško tekmo
Učitelj telesne vzgoje je odgovoren za škodo, ki je nastala učencu med ogrevanjem za košarkarsko tekmo, ker ni nadzoroval igralcev, ki so imeli na razpolago 20 žog; to pa je imelo za posledico, da je eden od učencev doskočil na žogo in si poškodoval nogo.
Odločilna dejstva so tista, ki se nanašajo na predmet obtožbe in na katerih neposredno temelji uporaba zakona, za razliko od kontrolnih dejstev, ki niso zajeta v pojmu dejanskega stanja, pripomorejo pa pri njegovem ugotavljanju.
pripor - ponovitvena nevarnost - sorazmernost - sklep o priporu bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Pri kaznivih dejanjih, s katerimi se življenje ali zdravje ljudi hudo ogroža, je za odreditev (podaljšanje) pripora potrebna nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja, kot pri tistih dejanjih, pri katerih je stopnja ogrožanja teh varstvenih objektov nižja.
denacionalizacija - nacionalizacija stavbnega zemljišča - prenos pravice uporabe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Prisilni akt odvzema nacionaliziranega zemljišča mora biti izkazan, da je podana podlaga za denacionalizacijo, saj je bilo mogoče s pravico uporabe razpolagati tudi odplačno.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - imetnik nevarne stvari - izročitev stvari tretjemu v uporabo - riziko obratovanja - pogodba o podjemu
Pomen 176. člena je v opredelitvi vsebine pravnega razmerja, ki ima za posledico prenos objektivne odgovornosti z ene osebe na drugo. Sklop pravno odločilnih dejstev, na katerih je sodišče druge stopnje utemeljilo svojo odločitev, zajema ugotovitev, da je toženec podmizno krožno žago posodil tožnikovemu očetu, ta pa jo je nato uporabljal za žaganje desk za palete, ki jih je odplačno izdeloval za toženca. Tako opredeljenega pravnega razmerja ni zaznamovala le gola prepustitev stvari v uporabo, ampak je bilo zanj značilno, da je M. P. s sklenitvijo pravnega posla nase prevzel določene obveznosti, ki bremenijo podjemnika kot stranko podjemne pogodbe (600. - 629. člen ZOR).
Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago, ali pa se uveljavljajo zoper več tožencev, se pravica do revizije praviloma ugotavlja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - odvzem nepremičnine iz posesti pred podpisom pogodbe - prodaja nepremičnine - razpravno načelo
Predlagateljica je v pripravljalni vlogi silo oziroma grožnjo, pod katero je bila sklenjena prodajna pogodba, utemeljila tako, da je pojasnila, da "je bila prodajna pogodba sklenjena po odvzemu zemljišča in po tem, ko je preko zemljišča, ki je bil predmet pogodbe, že peljala cesta, ki je bila zgrajena v decembru 1947". Ravnanje prve nasprotne udeleženke, ki se je že pred sklenitvijo prodajne pogodbe polastila zemljišča upravičenke, pomeni konkretno grožnjo oziroma celo več - silo, saj je grožnja z realizacijo že postala realnost, in s tem izničila lastnikovo možnost izbire na podlagi njegove prave in resnične volje.
Ker ni prišlo do soglasja volj o prodaji (pač pa o upravljanju), ni prišlo niti do ustne sklenitve kupne pogodbe. Z realizacijo ni mogoče nadomestiti izostalega soglasja pogodbene volje za samo sklenitev pogodbe.
Nepremičnina je bila tožniku izročena le v upravljanje, zato njegova posest ni bila lastniška in tudi ne dobroverna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - vodja urada predsednice pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Tožnica je vodja urada predsednice sodišča, pred katerim teče postopek. Ta okoliščina je tehten razlog v smislu 67. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23557
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 395, 395/1, 424, 424/1, 445, 445/2.KZ člen 14, 278, 278/1.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nejasni razlogi - protispisnost - pravice obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - presoja navedb pritožbe - predlog državnega tožilca - kontradiktornost - vpliv na zakonitost - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - grdo ravnanje s podrejenim - dejanje majhnega pomena
Kaznivo dejanje grdega ravnanja se lahko stori v dveh izvršitvenih oblikah: prva je grdo ravnanje s podrejenim, to je takšno ravnanje, ki je usmerjeno na telo podrejene osebe, tudi če ne gre za povzročanje telesnih poškodb; druga oblika tega dejanja pa je, ko vojaški starešina žali človekovo dostojanstvo podrejenega z vsemi oblikami poniževalnega, žaljivega ali podcenjujočega odnosa.
V opisu obsojenčevega ravnanja so določno navedeni vsi zakonski znaki kvalificirane oblike kaznivega dejanja zlorabe zaupanja, saj je obsojenec kot odvetnik na podlagi pooblastila dosegel, da so bili zneski, namenjeni oškodovancu, nakazani na njegov račun, o nakazilih pa ga ni obvestil in tudi denarja ni izročil.
začasna odredba v upravnem sporu - procesne predpostavke
Ker procesna predpostavka za vložitev začasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja, ni bila izpolnjena, je sodišče prve stopnje zahtevo za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrglo.
pripor - priporni razlog - koluzijska nevarnost - posebne okoliščine - sklep o priporu - razlogi o odločilnih dejstvih - neogibna potrebnost pripora za potek postopka
Posebne okoliščine, ki dajejo realno podlago za sklepanje, da bo obdolženec vplival na priče, udeležence ali prikrivalce in na tak način oviral potek kazenskega postopka, zadevajo obdolženčev način ravnanja, njegove stike in razmerja z drugimi osebami, zlasti še z osebami, katerih pravice so s kaznivim dejanjem prekršene, življenjske, osebne ali družinske prilike in podobno.
pravica do pritožbe - izdaja in naznanitev odločb - vročanje pisanj - vročitev sodbe - povratnica - vročilnica - javna listina - dokazno breme izpodbijanja - procesno pravno relevantna dejstva
Če sodišče ne razpolaga z dovolj podatki za spoznanje o določenem procesno pravno relevantnem dejstvu (to je takrat, ko iz spisa niso razvidni ali pa so nejasni), je dolžno v zvezi s tem izvajati dokaze, ker je od tega odvisna zakonitost nadaljnjega postopka.
Ker povratnica ni bila izpolnjena tako, kot bi morala biti, podpis na njej pa je očitno različen od podpisa obsojenca na drugih listinah, obstaja dvom v zaključek sodišča, da je bila sodba o kaznovalnem nalogu res vročena obdolžencu.
ZOR člen 376, 376/1, 376/2.ZD člen 123, 123/1, 132.
zastaranje odškodninskega zahtevka - subjektivni rok - objektivni rok
Vedenje o škodi prvi odstavek 376. člena ZOR ne pomeni, da mora oškodovanec poznati konkretni znesek, ampak da morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti višino škode. Ni potrebno, da je višina točno določena, biti pa mora določljiva. Zaradi subjektivnih okoliščin na oškodovančevi strani se zato tudi od oškodovanca zahteva določena aktivnost. Oškodovanec ne more v nedogled čakati, ali in kdaj bo na primer v drugem postopku izvedenec ugotovil točne vrednosti premoženja, ki so podlaga za izračun škode.
Ker je začetek teka subjektivnega zastaralnega roka odvisen od subjektivnih okoliščin na strani oškodovanca, ki so raznolike in lahko vplivajo na pozen začetek teka, je zakonodajalec tudi iz razlogov pravne varnosti določil za začetek teka daljšega petletnega zastaralnega roka objektivno okoliščino, to je nastanek škode. Takrat začne teči objektivni zastaralni rok ne glede na okoliščine v subjektivni sferi oškodovanca.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23276
ZKP člen 299, 299/2, 299/3, 329, 329/4, 359, 359/1-1, 364, 364/7, 371, 371/1-11.KZ člen 15.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - dokazni postopek - dokazni predlog - materialno procesno vodstvo - obsodilna sodba - izrek sodbe - vsebina izreka - opis kaznivega dejanja - obrazložitev sodbe - kazenska odgovornost
Samo pri obsodbi za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, mora opis kaznivega dejanja v izreku sodbe vsebovati takšno obliko krivde, ker je na podlagi 3. odstavka 15. člena KZ od nje odvisno, ali gre za kaznivo ravnanje.