Odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks mora temeljiti na presoji, da bodo s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka in njeni družinski člani.
zahteva za denacionalizacijo - podlaga za vodenje postopka - pravočasnost zahteve - naknadna širitev zahteve
Postopek za denacionalizacijo se začne in vodi po volji stranke in v okviru njenega materialnega zahtevka. V 62. členu ZDen določa podatke, ki jih mora zahteva vsebovati, in listine, ki ji morajo biti priložene, v 1. odstavku 64. člena ZDen pa je določen rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo, ki je materialni prekluzivni rok, ki se (glede na ureditev v ZDen) ne more podaljšati. Pravočasno vložena zahteva se obravnava zgolj v okviru postavljenega materialnega zahtevka in ne varuje roka za uveljavljanje denacionalizacije premoženja, ki presega postavljeni materialni zahtevek.
Predlog za obnovo postopka ugotavljanja državljanstva za osebo, ki ji je bilo premoženje podržavljeno, kot predhodnega vprašanja v postopku denacionalizacije, ne zadrži odločanja o denacionalizaciji.
ZUS člen 34, 34/1-4.ZUS-1 člen 76, 82, 82/1, 107, 107/2.
tožba - pravni interes
Pravni interes kot procesna predpostavka mora biti podan ves čas trajanja upravnega spora. Pravni interes mora biti konkreten in neposreden, morebitna ugoditev tožbi pa mora privesti do izboljšanja tožnikovega položaja, kar pa v konkretnem primeru, ob dejstvu, da je tožnik s pritožbo uspel, ni podano.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - uveljavljanje več zahtevkov z različno pravno podlago - izpodbijanje več pravnih dejanj - zavrženje revizije
V tem postopku je bilo izpodbijano eno dejanje odstopa terjatve namesto izpolnitve in tri dejanja nadomestne izpolnitve. Izpodbita dejanja so bila storjena ob različnih dneh, z njimi pa so bile poravnane različne denarne obveznosti stečajnega dolžnika, po različnih računih. Izpodbijana pravna dejanja imajo torej različno dejansko in pravno podlago, zaradi česar se dovoljenost revizije presoja za vsak zahtevek posebej.
predpogodba - zahteva na sklenitev glavne pogodbe - rok - razdrtje predpogodbe - odškodnina
Po preteku šestmesečnega roka zainteresirana stranka ne more več uveljavljati zahtevka na izpolnitev predpogodbe, to je zahtevka na sklenitev glavne pogodbe (5. odstavek 45. člena ZOR). Lahko pa uveljavlja ostala upravičenja, ki jih ima na razpolago vsaka pogodbena stranka, če nasprotna stranka krši svoje obveznosti. Eno takšnih upravičenj je upravičenje do razdrtja pogodbe (126. in 127. člen ZOR) in uveljavljanja odškodninskega zahtevka (1. odstavek 132. člena ZOR).
zahteva za varstvo zakonitosti - pravno mnenje - prekinitev postopka - odtujitev pravice med pravdo - likvidacija družbe z omejeno odgovornosto (d.o.o.)
V pravdo o terjatvi, ki se je doslej vodila med pravno osebo v likvidacijskem postopku (odstopnikom) in dolžnikom, lahko vstopi v pravdo na mesto odstopnika prevzemnika terjatve, če je bila terjatev prenesena nanj prav zaradi likvidacije odstopnika.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi je bilo pravnomočno ugodeno denarnemu zahtevku, kar pomeni, da je vrednost spornega predmeta enaka vrednosti glavnice (39. člen ZPP), to je 20.864,63 EUR (prej 5.000.000,00 SIT). Ker ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija ni dovoljena.
razdrtje pogodbe - odstop od pogodbe - kršitev pogodbenih obveznosti
Če so izpolnjene predpostavke za razdrtje pogodbe (124. člen in naslednji ZOR), nastane po brezplodnem poteku dodatnega roka ista posledica kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe (3. odstavek 126. člena ZOR). Pravna posledica je razdrtje pogodbe po samem zakonu (1. odstavek 125. člena ZOR), od razdrtja naprej pa pogodba ne velja več.
Ker je pogodba razdrta po samem zakonu, pogodbi zvesta stranka ne more zahtevati od sodišča, da razveljavi pogodbo. Oblikovalnega upravičenja za razdrtje namreč nima sodišče, temveč ga ima stranka.
URS člen 22, 23, 23/1, 25.ZPP člen 81, 81/1, 81/2, 86, 86/3, 86/4, 88, 108, 367, 367/1, 384, 384/3.
revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - odprava pomanjkanja postulacijske sposobnosti - obvezno zastopanje po odvetniku - zavrženje revizije - pravno mnenje
ZPP ne določa, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti v revizijskem postopku mogoče odpraviti, kakor to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk. Poleg tega, da zakon ne določa te možnosti, je odprava podane pomanjkljivosti tudi pojmovno nemogoča. Revizije, ki jo je vložila stranka sama, namreč ni mogoče "spremeniti" v revizijo, sestavljeno po odvetniku.
zakonski znaki kaznivega dejanja - rop - sila zoper osebo - umor - umor iz koristoljubnosti - kazenska sankcija - odmera kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nasilno odpiranje vrat, ki ga je od znotraj oškodovanec preprečeval, predstavlja v kazenskopravnem pomenu neposredno uporabo sile napram oškodovancu. Sila proti vratom kot predmetu bi bila podana le tedaj, če za vrati oškodovanca ne bi bilo.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - malomarnost - zavestna malomarnost - psihofizične sposobnosti voznika - alkoholiziranost - vožnja ob desnem robu vozišča - ograja - dolžnostno ravnanje - načelo zaupanja - načelo enakosti - enako varstvo pravic
Pri temeljni obliki kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je treba storilčevo krivdo ugotavljati le v odnosu do nastanka prometne nesreče, ne pa tudi do njenega poteka, ki ni predvidljiv. Pri prometni nesreči, ki je imela za posledico smrt kakšne osebe, pa je podana zavestna malomarnost, če se je ob izvršitvi temeljnega dejanja storilec zavedal možnosti, da lahko njegovo ravnanje poleg prometne nesreče povzroči smrt kakšne osebe, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko preprečil, ali da ta ne bo nastala.
ZP-1 člen 129a, 129a/1, 129a/3, 155, 155/1-8, 169, 169/1.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - skrajšani postopek - obrazložitev sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodbi, izdani v skrajšanem postopku o prekršku, ni mogoče očitati, da ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, če ti niso neposredno navedeni v obrazložitvi sodbe, izhajajo pa iz obdolžilnega predloga.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 206, 206/1.ZVNDN člen 29.
objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - pojem obratovalca nevarne stvari - vaja gorske reševalne službe - helikoptersko reševanje v gorah - enkratna denarna pomoč po ZVNDN - vštevanje denarne pomoči po ZVNDN v zadoščenje za nepremoženjsko škodo
Pri drugi toženi stranki so se strnile vse bistvene komponente obratovalca oziroma ukvarjanja z nevarno dejavnostjo: interes za opravljanje dejavnosti, dejansko (fizično) sodelovanje pri tej dejavnosti in (vsaj delen) nadzor nad konkretnim potekom nevarne dejavnosti. Ko je tako, se ne more izogniti odškodninski odgovornosti.
Neutemeljeno je revizijsko stališče, da bi bilo treba od zneskov zadoščenja odšteti enkratno denarno pomoč, ki sta jo tožnici na podlagi 29. člena ZVNDN.
razžalitev - izključitev protipravnosti (kaznivosti) - storitev pri izvrševanju politične dejavnosti - namen zaničevanja
Četudi bi obsojenec pisal pismo pri izvrševanju politične dejavnosti, bi šlo za nekaznivo izražanje (3. odstavek 169. člena KZ) le, če bi bil kumulativno podan še drugi pogoj: dobroverno ravnanje brez namena zaničevanja, ki mora izhajati iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin.
ZPP člen 132, 132/1, 132/2, 142, 142/1, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-3, 339, 339/1, 339/2, 339/2-7, 339/2-8. Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati osebe za opravljanje vročanja in o pravilih za njihovo delovanje.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje sodnih pisanj - pravilnost vročitve - možnost obravnavanja pred sodiščem - zamudna sodba - pooblaščeni vročevalec - oseba, ki opravlja vročanje kot dejavnost
Trditev o nepravilnosti statusa vročevalca tožbe bi lahko pomenila le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 132. člena ZPP, če bi ta okoliščina lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Ker pa je vročevalec toženki osebno vročil tožbo in poziv na odgovor nanjo z vsebovanim opozorilom, je bila tožba vročena v skladu s 1. odstavkom 142. člena ZPP in zato ne gre za zatrjevano bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. ali 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je toženec sodnik Okrajnega sodišča v A. ne predstavlja "drugega utemeljenega razloga", da o zadevi ne bi odločalo Okrožno sodišče v A.