ZDen člen 9, 9/1, 60, 60/7, 62, 62/2-b, 63, 63/3.ZPP člen 278.ZUS-1 člen 22, 22/1, 76, 107, 107/1, 107/2.
upravičenec - državljanstvo
Če oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen, ob podržavljenju ni bila jugoslovanska državljanka in ji to državljanstvo ni bilo priznano po 9.5.1945 z zakonom ali mednarodnim sporazumom, ni upravičenka po ZDen.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS18494
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 35, 35/1-1. ZUS člen 67, 67/2.
azil - uporaba Direktive - sklicevanje na razloge upravnega akta
S tem, ko je sledilo utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovilo, se je sodišče prve stopnje tudi opredelilo do tožbenih navedb, in sicer z razlogi, navedenimi v upravnem aktu. Napačno je zato sklepanje, da se je sodišče izognilo sojenju. Navajanje določb Direktive Sveta EU pri odločitvi o neobstoju subjektivnega strahu pri zatrjevanem preganjanju, je opredeljevanje pojma subjektivni strah, ki ga ZAzil ne opredeljuje.
oblika denacionalizacije - obveznice SOD - delnice podjetja - obravnava pred sodiščem
Ker ne gre za vrnitev premoženja, ki bi bilo ob podržavljenju v sredstvih podjetja, primarna oblika denacionalizacije ne more biti vrnitev v obliki delnic tega podjetja. Glavna obravnava je namenjena izvajanju dokazov in samo zahteva, da se opravi še ne vzpostavlja dolžnosti njene oprave. Sodišče mora zahtevi slediti le, če je za sprejem odločitve potrebno izvesti kakšnega od predlaganih dokazov.
Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po poteku leta, v katerem je bilo treba takso plačati. Zastaranje oziroma prisilna izterjava takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje nastopi v vsakem primeru šele tedaj, ko potečejo 4 leta od takrat, ko je nastala obveznost plačila takse. Zastaranje pretrga tudi sklep sodišča o tem, da se zavezanca ne oprosti plačila sodnih taks.
stranka v upravnem sporu - vstop v že začeti upravni spor - naknadno priznan položaj stranke - procesna dejanja oseb s priznanim položajem strank
Oseba s priznanim položajem stranke vstopi v že začeti upravni spor v stanju, v katerem je spor, ko stopi vanj. Ker sta v obravnavanem primeru pritožnika vstopila v že začeti upravni spor po pravnomočnosti sklepa o izdani začasni odredbi, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njuno pritožbo, s katero sta izpodbijali že pravnomočni sklep o izdani začasni odredbi.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - uveljavljanje več zahtevkov z različno pravno podlago - izpodbijanje več pravnih dejanj - zavrženje revizije
V tem postopku je bilo izpodbijano eno dejanje odstopa terjatve namesto izpolnitve in tri dejanja nadomestne izpolnitve. Izpodbita dejanja so bila storjena ob različnih dneh, z njimi pa so bile poravnane različne denarne obveznosti stečajnega dolžnika, po različnih računih. Izpodbijana pravna dejanja imajo torej različno dejansko in pravno podlago, zaradi česar se dovoljenost revizije presoja za vsak zahtevek posebej.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravno mnenje - prekinitev postopka - odtujitev pravice med pravdo - likvidacija družbe z omejeno odgovornosto (d.o.o.)
V pravdo o terjatvi, ki se je doslej vodila med pravno osebo v likvidacijskem postopku (odstopnikom) in dolžnikom, lahko vstopi v pravdo na mesto odstopnika prevzemnika terjatve, če je bila terjatev prenesena nanj prav zaradi likvidacije odstopnika.
predpogodba - zahteva na sklenitev glavne pogodbe - rok - razdrtje predpogodbe - odškodnina
Po preteku šestmesečnega roka zainteresirana stranka ne more več uveljavljati zahtevka na izpolnitev predpogodbe, to je zahtevka na sklenitev glavne pogodbe (5. odstavek 45. člena ZOR). Lahko pa uveljavlja ostala upravičenja, ki jih ima na razpolago vsaka pogodbena stranka, če nasprotna stranka krši svoje obveznosti. Eno takšnih upravičenj je upravičenje do razdrtja pogodbe (126. in 127. člen ZOR) in uveljavljanja odškodninskega zahtevka (1. odstavek 132. člena ZOR).
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V obravnavani zadevi je bilo pravnomočno ugodeno denarnemu zahtevku, kar pomeni, da je vrednost spornega predmeta enaka vrednosti glavnice (39. člen ZPP), to je 20.864,63 EUR (prej 5.000.000,00 SIT). Ker ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija ni dovoljena.
URS člen 22, 23, 23/1, 25.ZPP člen 81, 81/1, 81/2, 86, 86/3, 86/4, 88, 108, 367, 367/1, 384, 384/3.
revizija, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - odprava pomanjkanja postulacijske sposobnosti - obvezno zastopanje po odvetniku - zavrženje revizije - pravno mnenje
ZPP ne določa, da bi bilo pomanjkanje postulacijske sposobnosti v revizijskem postopku mogoče odpraviti, kakor to določa glede nekaterih drugih istovrstnih procesnih predpostavk. Poleg tega, da zakon ne določa te možnosti, je odprava podane pomanjkljivosti tudi pojmovno nemogoča. Revizije, ki jo je vložila stranka sama, namreč ni mogoče "spremeniti" v revizijo, sestavljeno po odvetniku.
razdrtje pogodbe - odstop od pogodbe - kršitev pogodbenih obveznosti
Če so izpolnjene predpostavke za razdrtje pogodbe (124. člen in naslednji ZOR), nastane po brezplodnem poteku dodatnega roka ista posledica kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe (3. odstavek 126. člena ZOR). Pravna posledica je razdrtje pogodbe po samem zakonu (1. odstavek 125. člena ZOR), od razdrtja naprej pa pogodba ne velja več.
Ker je pogodba razdrta po samem zakonu, pogodbi zvesta stranka ne more zahtevati od sodišča, da razveljavi pogodbo. Oblikovalnega upravičenja za razdrtje namreč nima sodišče, temveč ga ima stranka.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - malomarnost - zavestna malomarnost - psihofizične sposobnosti voznika - alkoholiziranost - vožnja ob desnem robu vozišča - ograja - dolžnostno ravnanje - načelo zaupanja - načelo enakosti - enako varstvo pravic
Pri temeljni obliki kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je treba storilčevo krivdo ugotavljati le v odnosu do nastanka prometne nesreče, ne pa tudi do njenega poteka, ki ni predvidljiv. Pri prometni nesreči, ki je imela za posledico smrt kakšne osebe, pa je podana zavestna malomarnost, če se je ob izvršitvi temeljnega dejanja storilec zavedal možnosti, da lahko njegovo ravnanje poleg prometne nesreče povzroči smrt kakšne osebe, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko preprečil, ali da ta ne bo nastala.
zakonski znaki kaznivega dejanja - rop - sila zoper osebo - umor - umor iz koristoljubnosti - kazenska sankcija - odmera kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nasilno odpiranje vrat, ki ga je od znotraj oškodovanec preprečeval, predstavlja v kazenskopravnem pomenu neposredno uporabo sile napram oškodovancu. Sila proti vratom kot predmetu bi bila podana le tedaj, če za vrati oškodovanca ne bi bilo.
ZP-1 člen 129a, 129a/1, 129a/3, 155, 155/1-8, 169, 169/1.
postopek o prekršku - bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - skrajšani postopek - obrazložitev sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodbi, izdani v skrajšanem postopku o prekršku, ni mogoče očitati, da ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, če ti niso neposredno navedeni v obrazložitvi sodbe, izhajajo pa iz obdolžilnega predloga.
SZ člen 49, 49/2, 65.ZPP člen 41, 367, 367/2, 377.
najem po SZ - najem po ZOR - najemnina - podnajemnina - višina najemnine - oderuška najemnina - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker je tožena stranka tožnici oddala v podnajem celotno stanovanjsko hišo (in ne le del stanovanja), določbo drugega odstavka 49. člena SZ ni mogoče uporabiti.
Da je bilo ob sklenitvi pogodbe menjalniško razmerje za valuto euro že znano, toženca tudi še v reviziji izrecno priznavata. Prav ta znesek kot predmet posojila (povečan za natekle obresti, materialnopravno pravilno obračunane z upoštevanjem v tožbi navedenih dejstev kot resničnih) pa je bil z izpodbijano pravnomočno sodbo naložen v plačilo tožencema kot obveznost, ki sta jo pogodbeno prevzela v razmerju do tožnika. To pomeni, da v reviziji zatrjevan razlog ni tisti, ki bi v obravnavanem primeru preprečeval izdajo zamudne sodbe.
obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - sodba - izrek sodbe - opis kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni del opisa - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - namen prodaje - namen uživanja
Določen namen storilca kot zakonski znak kaznivega dejanja je primer zakonskega znaka, ki ga je odveč ali pa celo nemogoče konkretizirati z drugimi besedami in se na obstoj določenega namena storilca sklepa iz relevantnih okoliščin in dejstev; navajanje teh dejstev in okoliščin ter zaključek o obstoju določenega namena pa je stvar obrazložitve, ne pa opisa v izreku sodbe.