postopek o prekršku - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko vložnik kršitev predpisa, ki določa prekršek, utemeljuje z drugačnim dejanskim stanjem od ugotovljenega, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče.
ZUS člen 59, 59/1. ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 2, 2/1-8, 39, 39/1.ZUS-1 člen 76, 107.
azil - redni postopek - subsidiarna zaščita - preganjanje - uporaba direktive
Glede na tožnikove izjave, podane v upravnem postopku, ni mogoče ugotoviti, da je podana takšna stopnja intenzivnosti zatrjevanih kršitev človekovih pravic v skladu s pogoji, določenimi v Ženevski konvenciji, da bi bili izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil.
denacionalizacija - družbena lastnina - lastninsko preoblikovanje podjetij - vračilo v naravi - zavarovanje zahtevka
Če vlagatelji denacionalizacijskega zahtevka niso vložili predloga za izdajo začasne odredbe za zavarovanje zahtevka za vrnitev premoženja in je podjetje to premoženje olastninilo, ni podana podlaga za zahtevek v naravi.
ZDen člen 44, 44/5, 44/6, 85.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2. Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 5, 5/1, 5/3, 8.
ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja - podjetje - zapisnik ob podržavljenju - uporaba drugih meril, verodostojne listine
Iz določb 5. in 6. odstavka 44. člena ZDen izhaja, da za premoženje podjetij, katerih vrednost je bila ugotovljena že ob podržavljenju (na primer z zapisnikom), zakon ne predvideva ponovnega vrednotenja. Le v primeru, če stranka na podlagi verodostojnih listin oziroma dokazil v postopku izkaže, da tedaj ugotovljena vrednost ne ustreza realni vrednosti, upravni organ v postopku denacionalizacije ugotavlja vrednost v skladu z merili, določenimi s predpisom iz 85. člena ZDen.
ZUS člen 4, 4/2, 34, 34/1-5.ZUS-1 člen 72, 72/1, 76, 107, 107/2.
nedopustnost upravnega spora
Dokončen upravni akt prve stopnje, zoper katerega je bila mogoča pritožba, v upravnem postopku pa ni bila vložena, ne more biti predmet upravnega spora.
Ocena verodostojnosti zagovora oziroma ocena protislovnih dokazov in izpovedb ne spada v obrazložitev sklepa o odreditvi pripora, temveč je to stvar obrazložitve sodbe.
denacionalizacija - zahtevek za vračilo vlaganj - pravočasnost
Rok, določen v določbi 26. člena ZDen-B, je materialno prekluzivni rok, katerega potek ima za posledico, da določenega procesnega dejanja, vezanega na ta rok, ni več mogoče opraviti in da zaradi tega nastopi prekluzija.
Kadar sodišče odloča o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, mora, poleg prosilčevih dohodkov in premoženja, ugotoviti tudi višino taksne obveznosti. Če sklep nima takšne vsebine, ga ni mogoče preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS09600
ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4, 339, 339/1, 339/2-6.ZZZDR člen 5a, 5a/1, 6, 88, 90, 90/1.URS člen 56. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3.ZMatR člen 20, 20/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljena razpolaganja strank - prisilni predpis - tožba za izpodbijanje priznanja očetovstva - priznanje dano v zmoti - sodna poravnava o danem priznanju očetovstva - razpolaganje s tožbenim zahtevkov - sprememba in izbris že vpisanih dejstev v matični knjigi - osebno stanje - načelo največje koristi otroka
Zakonske določbe o predpisani obliki izjav za vpis in tudi spremembo vpisa o že danem priznanju očetovstva so kogentne narave. Že dane izjave o priznanju očetovstva so nepreklicljive zato, ker vplivajo na otrokov osebni status in jih zato ni mogoče poljubno spreminjati s preklicem, spremembami izjav in podobno. V pravdi, v kateri se uveljavlja neveljavnost priznanega očetovstva zaradi zmote, pa pomeni sklenitev sodne poravnave prav to: umik veljavno danega in v matičnem registru že vpisanega priznanja tožnikovega očetovstva in umik materinega soglasja k priznanju. Ali z drugimi besedami: tega, česar pravdni stranki zaradi prisilnega predpisa nista mogli doseči pri matičnem organu z umikom priznanja in umikom soglasja, sta z lastnimi procesnimi razpolaganji dosegli v pravdi s sklenitvijo sodne poravnave, ki jo je sodišče z zapisom poravnave tudi odobrilo. Ker gre za nedovoljeno procesno razpolaganje strank, ki je v nasprotju s prisilnim predpisom tretjega odstavka 20. člena ZMatR oziroma ga je obšlo, sodišče take sodne poravnave ne bi smelo odobriti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23673
ZKP člen 218, 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1.KZ člen 196.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zakonski znaki kaznivega dejanja - protipravnost - opis kaznivega dejanja
Zakonodajalec je pri opredelitvi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili uporabil izraz neupravičeno. Protipravnost je torej zakonski znak tega kaznivega dejanja. Zato sodišče ne krši kazenskega zakona, če v izreku sodbe protipravnosti ne utemelji še s sklicevanjem na materialnopravni predpis, ki naj bi bil kršen.
ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 205, 205/1-3, 205/1-4, 374, 374/2, 377. ZPPSL člen 171, 171/2.
dovoljenost revizije - pravica do revizije - sposobnost biti stranka - izbris iz sodnega registra - prenehanje stranke zaradi zaključka stečajnega postopka - prenehanje stranke po vložitvi revizije - zavrženje revizije
Tožeča stranka je prenehala obstajati po vložitvi revizije. Ker je prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da se postopek ne bi mogel nikoli nadaljevati, zaradi česar bi bila uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP) nesmiselna.
Ker se v obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (primerjaj peti odstavek 81. člena ZPP), je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). Revizija je postala nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP).
Ker tožnik vlogi za izdajo lokacijskega dovoljenja ni predložil soglasja vse solastnikov nepremičnine, ki je predmet legalizacije, v smislu 53. člena ZUN ni izkazal pravice graditi, zato upravni organ ni mogel izdati lokacijskega dovoljenja.
stranka v upravnem sporu - vstop v že začeti upravni spor - naknadno priznan položaj stranke - procesna dejanja oseb s priznanim položajem strank
Oseba s priznanim položajem stranke vstopi v že začeti upravni spor v stanju, v katerem je spor, ko stopi vanj. Ker sta v obravnavanem primeru pritožnika vstopila v že začeti upravni spor po pravnomočnosti sklepa o izdani začasni odredbi, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njuno pritožbo, s katero sta izpodbijali že pravnomočni sklep o izdani začasni odredbi.
oblika denacionalizacije - obveznice SOD - delnice podjetja - obravnava pred sodiščem
Ker ne gre za vrnitev premoženja, ki bi bilo ob podržavljenju v sredstvih podjetja, primarna oblika denacionalizacije ne more biti vrnitev v obliki delnic tega podjetja. Glavna obravnava je namenjena izvajanju dokazov in samo zahteva, da se opravi še ne vzpostavlja dolžnosti njene oprave. Sodišče mora zahtevi slediti le, če je za sprejem odločitve potrebno izvesti kakšnega od predlaganih dokazov.
Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po poteku leta, v katerem je bilo treba takso plačati. Zastaranje oziroma prisilna izterjava takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse. Zastaranje nastopi v vsakem primeru šele tedaj, ko potečejo 4 leta od takrat, ko je nastala obveznost plačila takse. Zastaranje pretrga tudi sklep sodišča o tem, da se zavezanca ne oprosti plačila sodnih taks.
ZDen člen 9, 9/1, 60, 60/7, 62, 62/2-b, 63, 63/3.ZPP člen 278.ZUS-1 člen 22, 22/1, 76, 107, 107/1, 107/2.
upravičenec - državljanstvo
Če oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen, ob podržavljenju ni bila jugoslovanska državljanka in ji to državljanstvo ni bilo priznano po 9.5.1945 z zakonom ali mednarodnim sporazumom, ni upravičenka po ZDen.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS18494
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 35, 35/1-1. ZUS člen 67, 67/2.
azil - uporaba Direktive - sklicevanje na razloge upravnega akta
S tem, ko je sledilo utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovilo, se je sodišče prve stopnje tudi opredelilo do tožbenih navedb, in sicer z razlogi, navedenimi v upravnem aktu. Napačno je zato sklepanje, da se je sodišče izognilo sojenju. Navajanje določb Direktive Sveta EU pri odločitvi o neobstoju subjektivnega strahu pri zatrjevanem preganjanju, je opredeljevanje pojma subjektivni strah, ki ga ZAzil ne opredeljuje.