odgovornost države - objektivna odgovornost - služenje vojaškega roka - pojem nevarne stvari kot pravni standard - okvara sluha zaradi uporabe strelnega orožja - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - uporaba zaščitnih sredstev - zaščitni čepki
Neuporaba zahtevane in omogočene zaščite sama po sebi ne spremeni lastnosti nevarne stvari.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica uporabe svojega jezika - obvezna obramba s pomočjo zagovornika - postopek za preklic pogojne obsodbe - narok v nenavzočnosti obsojenca
Zgolj okoliščina, da je obsojenka po narodnosti Romka in polpismena, nikakor še ne more pomeniti obveznosti sodišča, da bi ji postavilo zagovornika po uradni dolžnosti.
izredna pravna sredstva - obnova kazenskega postopka - poizvedbe - izvajanje dokazov - zavrnitev zahteve za obnovo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotja o odločilnih dejstvih
Presojo, ali so v zahtevi za obnovo postopka zatrjevane okoliščine izkazane z zadostno verjetnostjo, sme sodišče opreti na pisno obvestilo zdravnika, ki ga je pridobilo v postopku poizvedb.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - pravice obrambe - prosta presoja dokazov - utemeljitev dokaznega predloga - presoja pritožbenih navedb - načelo in dubio pro reo
Vložniki dokaza niso utemeljili s stopnjo verjetnosti, ki bi dala podlago za sklepanje, da bi izvedba predlaganega dokaza v povezavi z že izvedenimi dokazi lahko vplivala na sprejeto odločitev v tej zadevi; zato ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki bi vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Tožnica niti ne zatrjuje, da naj bi predstojnica prejšnjega Sodnika za prekrške v L., ki je sedaj sodnica Okrajnega sodišča v L., vložila tožbo zaradi objave obravnavanega članka, da naj bi bila torej stranka v sporu z enako vsebino. Samo dejstvo, da je sporni članek obravnaval tudi njeno ravnanje, pa ne zadostuje za negativen vpliv na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti že delegiranega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - očitek škodnega ravnanja sodnika v prejšnji pravdi
Ker je podlaga spora zatrjevano nepravilno ravnanje okrajne sodnice v prejšnjem sporu, ta sodnica pa sedaj dela pri stvarno in krajevno pristojnemu okrožnemu sodišču, gre za okoliščino, ki lahko negativno vpliva na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti tega okrožnega sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - presoja pritožbenih navedb
V postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni preizkusa pravnomočne sodbe po uradni dolžnosti in mora vložnik zahteve glede na strogo določene meje preizkusa v zahtevi povedati, katere konkretne kršitve uveljavlja in v čem so podane ali vsaj navesti okoliščine, ki pomenijo kršitev zakona, na katero se sklicuje.
ZKP člen 39, 39-6, 41, 44, 44/1, 272, 272/2, 371, 371/1-11.URS člen 23.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - načelo kontradiktornosti - pravica do nepristranskega sojenja - izločitev - odklonitveni razlog - izločitev sodnika višjega sodišča - zahteva za izločitev - rok za zahtevo za izločitev - izločitev državnega tožilca
Pri preizkusu pripora ob vložitvi obtožnice, ali so se okoliščine po odreditvi pripora tako spremenile, da narekujejo njegovo odpravo, ni predviden poseben narok ali drug način, ki bi strankama omogočil, da se v zvezi s tem izjavita.
Kaj mora vsebovati tožba, je določeno v 28. členu ZUS. Ker tožnikova vloga take vsebine ni imela, ga je sodišče pozvalo, da svojo vlogo dopolni v skladu s 1. odstavkom 29. člena ZUS. Ker tožnik vloge ni dopolnil, je sodišče postopalo pravilno, da je tožbo zavrglo po 2. odstavku 29. člena ZUS.
ZSZ člen 42, 42/1, 44, 44/2, 45.ZLet člen 88, 88/1-2, 88/1-7, 156, 156/3. ZUS-1člen 76, 107, 107/2.
delna sprememba gradbenega dovoljenja - plačilo komunalnega prispevka - položaj stranke
Občina ima pravico do plačila komunalnega prispevka le v primerih, ko je investitor dolžan plačati komunalni prispevek, če pa se gradi javna infrastruktura, občina do plačila komunalnega prispevka ni upravičena. Zato v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo javne infrastrukture pravni interes občine, ki ga utemeljuje s pravico do komunalnega prispevka, ni podan.
Obstoj mineralnih surovin ni ovira za vračanje zemljišč v naravi, saj so zemljišča, na katerih ali pod katerimi se nahajajo mineralne surovine, lahko v pravnem prometu.
ZPP člen 7, 41, 41/2, 216, 367, 367/2, 377.ZOR člen 153, 155, 158.
povrnitev gmotne škode - odprava posledic izvajanja gradbenih del - restitucija - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - dovoljenost revizije - glavni in podrejeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
Tudi uporaba določbe 216. člena ZPP pripelje ob (predpisanih) izpolnjenih predpostavkah do pravne presoje, ki pa ima v tem primeru svojo podlago v materialnopravnih normah odškodninskega prava (1. odstavek 153., 155. in 158. člen ZOR). Gre le za presojo, kolikšna je višina škode, ki jo je s svojim ravnanjem povzročila tožena stranka. Pravna presoja o višini škode je stvar dokazovanja. Ker se natančna višina zneska odškodnine v tem primeru ne da ugotoviti, tožeča stranka pa je do odškodnine nedvomno upravičena, sodišče lahko odškodnino določi ob uporabi 216. člena ZPP po prostem preudarku, vendar ob upoštevanju dejstev, ki so bila predmet obravnavanja. Niso namreč odločilna samo tista dejstva, ki pripeljejo do zavrnitve zahtevka ali do njegove ugoditve (ali do ugotovitve, da škoda predstavlja ravno znesek, postavljen v tožbenem zahtevku), ampak tudi tista dejstva, ki pripeljejo do delne zavrnitve ali delne ugoditve zahtevku.
Za dokazovanje višine zahtevane odškodnine zadostuje nižja stopnja verjetnosti, kar utemeljuje odstop od dokaznega standarda iz prvega odstavka 7. člena ZPP ter uporabo prostega preudarka po določbi 216. člena ZPP. Ob ugotovitvi, da ima tožeča stranka pravico do odškodnine, je neuporaba navedenega - sicer tudi procesnega - pravila imela za posledico zmotno pravno presojo o nedokazani odškodnini za sicer povzročeno škodo.
ZBPP člen 30, 30/1.ZUS-1 člen 85, 86, 92, 107, 107/2.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - odvetnik, ki ga predlaga stranka - odvetnik po sedežu sodišča - ekonomičnost postopka
V skladu z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka je razumno in pravilno, da je tožniku za brezplačno pravno pomoč določen odvetnik z območja sodišča, kjer bo dejanje opravljeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti v odškodninskem sporu zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku
Odločanje sodišča v odškodninskem sporu v zvezi s škodo, ki naj bi jo povzročil sodnik pri tem sodišču, je v nasprotju z zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča.
vrnitev v prejšnje stanje - opustitev vročitve odločba
Dejstvo, da tožniku ni bila dana možnost udeležbe v postopku in mu ni bila vročena odločba, ni opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje v smislu določbe 22. člena ZUS. Opravičen razlog v smislu navedene določbe je razlog na strani tožnika, in ker takega razloga tožnik ne navaja, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.
Ker tožnik ni prosil za azil ob prihodu v Republiko Slovenijo, ampak šele potem, ko so ga zaradi nezakonitega vstopa v Republiko Slovenijo prijeli policisti, je podan razlog, zaradi katerega se prosilcu za azil lahko začasno omeji gibanje iz 3. alineje 27. člena Zakona o azilu.