odgovornost države - služenje vojaškega roka - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - ugriz klopa - borelioza - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Sprehodi, izleti, pikniki v naravi, pohodi v hribe ali drugam, taborjenje itd., vse to so aktivnosti, ki se jih ljudje (v organizirani obliki ali samostojno) vsakodnevno udeležujejo in med katerimi lahko pride do ugriza okuženega klopa. Organizatorji teh aktivnosti za škodo, nastalo zaradi ugriza takega klopa, ne morejo objektivno odgovarjati. Gre namreč za tveganje ali v pogovornem pomenu nevarnost, ki je običajna v vsakodnevnem življenju, ne pa za povečano nevarnost v pravnem pomenu nevarne dejavnosti iz drugega odstavka 154. člena ZOR.
S sklicevanjem na drugo zadevo, v kateri je sodišče osumljencu odredilo hišni pripor, vložnik ne more uspešno uveljaviti trditve, da pomeni sprejeta odločitev o priporu kršitev načela enakosti pred zakonom. Sodišče namreč v vsaki zadevi odloča glede na ugotovljene konkretne okoliščine, ki so povezane z dejanjem in domnevnim storilcem, vložnik pa v zahtevi ni izkazal niti, da gre za zadevi, ki sta vsebinsko tako podobni, da bi narekovali enako odločanje.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - ugotavljanje (ne)prištevnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ob zanesljivi ugotovitvi, da je oškodovancu oba vboda zadal obsojenec, za presojo njegove krivde ni odločilno, ali ga je le-ta obakrat zabodel v avtomobilu ali pa drugič potem, ko ga je že izvlekel iz avtomobila. Sodbi sodišča prve stopnje zato ni mogoče očitati popolne nejasnosti razlogov o odločilnih dejstvih.
Pogodba o posredniškem posredovanju št. .... z dne 1.7.1996 (kakor tudi ne pogodba, ki je ta pravni posel nadomestila) ni pravni posel, ki bi bil sklenjen med pravnim prednikom tožeče stranke in toženo stranko. Četudi bi jo sodišče razlagalo tako kot se glasi, bi njena razlaga ne govorila o obstoju mandatnega razmerja. Govorila bi lahko največ o tem, da je toženec v imenu pravnega prednika tožeče stranke sklenil pravni posel z družbo Z. (da se je torej predstavljal kot mandatar). Takšen pravni posel pa sam po sebi na pravni položaj tožeče stranke prav nič ne vpliva (ga ne postavlja v vlogo mandanta), če je to storil toženec na svojo roko.
Sodišče prve stopnje, ki je zaradi ugotovitve vsebine zapisnika o ogledu zunaj glavne obravnave, na glavni obravnavi ravnalo v skladu z določbo 1. odstavka 339. člena ZKP, ne da bi za to pridobilo soglasje strank, ni kršilo načela neposrednosti. Stranke imajo namreč pravico oporekati le vsebini samih dokazov ter jih izpodbijati z drugimi dokazi, za kar pa obramba ni bila prikrajšana. O zatrjevani kršitvi tudi ni mogoče govoriti, če je sodišče zavrnilo izvedbo ponovnega ogleda kraja kaznivega dejanja.
Ker pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije ne navaja, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, niti ni tega ugotovilo vrhovno sodišče, poleg tega pa tudi ni neenotnosti v praksi sodišč druge stopnje, je bilo potrebno pritožbo zavrniti.
ZTPDR člen 15. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-9. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 36.
delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem delavca na delo - ponudba ustreznega dela - prenehanje delovnega razmerja
V primeru odklonitve ponujenih del pri drugem delodajalcu delavcu preneha delovno razmerje šele v 30 dneh po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Pritožbeni razlog v smislu 3. odstavka 32. člena ZDSS-1 ni podan, če pritožnik ni navedel konkretnih odločitev sodišča druge stopnje in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, s katerimi bi dokazal svoje trditve o odstopu od sodne prakse in o neenotni sodni praksi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbene obveznosti - poziv na delo - neopravičen izostanek z dela
Tožena stranka je s tem, ko je tožnico pozvala nazaj na delo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, izpolnila svojo obveznost, ki ji je bila naložena s pravnomočno sodbo. Tožnica se na poziv ni odzvala in za to ni navedla utemeljenih razlogov. Njeno ravnanje pomeni kršitev pogodbe o zaposlitvi, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
invalidska pokojnina - invalid I. kategorije - mnenje invalidske komisije
Invalidska komisija je upoštevala celotno zdravstveno stanje tožnika, pri podaji tega mnenja pa so sodelovali ustrezni zdravniki specialisti. Zato je tudi mnenje invalidske komisije podlaga za ugotovitev dejstev, pomembnih za odločitev oziroma uporabo materialnega prava.
sprememba delodajalca - odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - poslabšanje pravic iz pogodbe o zaposlitvi
Če se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšajo pravice iz pogodbe o zaposlitvi in je delavec zato odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ima delavec enake pravice, kot če bi pogodbo o zaposlitvi odpovedal delodajalec iz poslovnih razlogov. Tožnica je pravice iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z delodajalcem prenosnikom, zadržala kljub temu, da je z delodajalcem prevzemnikom podpisala novo pogodbo o zaposlitvi. Te pogodbe ji glede na univerzalno pravno nasledstvo pri spremembi delodajalca sploh ne bi bilo treba podpisati.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54.ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 358, 358-4.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - bistvena kršitev določb postopka - sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje
Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bi bilo pri presoji revizijskega sodišča mogoče upoštevati spremembo dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje brez glavne obravnave le, če bi revident izrecno uveljavljal bistveno kršitev določb postopka v zvezi s tem, t. j. relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 358. členom ZPP ali celo absolutno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker tožena stranka nobene od teh kršitev ne uveljavlja (splošno revizijsko sklicevanje na 2. točko 1. odstavka 370. člena ZPP ne zadošča), revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tega ni smelo in moglo preizkusiti. Sodišče druge stopnje je med drugim ugotovilo, da v pogodbi o zaposlitvi ni bilo izrecno navedenega razloga za zaposlitev tožnika za določen čas in da je tožena stranka imela potrebo po delu, ki ga je opravljal tožnik, za nedoločen čas. Sledi zaključek o tem, da ni obstajal začasno povečan obseg dela, torej eden od zakonsko določenih razlogov za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, ki ga je tožena stranka sicer navedla v prejšnji pogodbi o zaposlitvi tožnika za določen čas. Že ta zaključek po določbi 54. člena ZDR zadošča za presojo o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev, da je med strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse
Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki jo pritožnik navaja v dokaz, da gre za odstop od sodne prakse, je bila sprejeta na podlagi takrat veljavne zakonodaje (ZDR90 in ZPIZ). Sedaj veljavna zakonodaja se je bistveno spremenila tudi glede pravnih vprašanj, ki so pomembna za odločitev. Zato ni nujno, da je sodna praksa po prejšnjih predpisih še vedno uporabna tudi po novih.
Ker je tožnica zmožna za drugo ustrezno delo brez poprejšnje poklicne rehabilitacije, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine ne izpolnjuje pogojev niti iz 2. niti iz 3. alinee 1. odstavka 55. člena ZPIZ. Tožnica namreč ni dosegla predpisane starosti 58 let (citirana 3. alinea), starost 45 let (citirana 2. alinea) pa kot razlog za nezagotovitev poklicne rehabilitacije sploh ne pride v poštev, saj je tožnica zmožna za drugo ustrezno delo tudi brez poklicne rehabilitacije - z upoštevanjem določenih omejitev pri takem delu.
ZTPDR člen 15. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-9. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 36.
delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem delavca na delo - ustreznost delovnega mesta - prenehanje delovnega razmerja
Za presojo zakonitosti prevzema delavca na delo k drugemu delodajalcu je pomembna tudi dejanska ponudba ustreznega delovnega mesta s strani delodajalca prevzemnika in dejanska možnost opravljanja dela.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 238, 238/2.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - bolniški stalež - mnenje zdravniške komisije
Kadar zavarovanec ni navzoč na seji zdravniške komisije, ki je odločala o zaključku (ali nepodaljšanju) bolniškega staleža, mora ravnati v skladu z njenim mnenjem šele od dneva prejema mnenja dalje.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse
Sodba sodišča druge stopnje ne obravnava problema, kdaj delavec lahko razpolaga s svojo terjatvijo iz delovnega razmerja. V pritožbi citirani sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v katerih je bilo odločano o tej problematiki, zato ne moreta dokazovati odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VS4002534
URS člen 25. ZUstS člen 43, 44, 105. ZPP člen 105a, 367, 367/1, 384, 384/1.
postopek izdaje plačilnega naloga v gospodarskem sporu - pritožba – napoved pritožbe – plačilo sodne takse – dokaz o plačilu sodne takse – protiustavnost zakonske določbe – odločba Ustavnega sodišča – učinki razveljavitve zakona na postopek z izrednimi pravnimi sredstvi – dovoljenost revizije
Določbo 44. člena ZustS je treba razumeti tako, da (praviloma, če ni s posebnim zakonom določeno drugače) razveljavitev zakona oziroma njegovega dela ne predstavlja samostojne podlage za vložitev pravnega sredstva, s katerim bi bilo mogoče poseči v razmerja, o katerih je bilo (na podlagi takšnega zakona) že pravnomočno odločeno. Zato pa v zvezi z vloženo revizijo predstavlja pravno podlago za poseg v pravnomočen sklep sodišča druge stopnje.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - bolniški stalež
Pri tožniku ni šlo le za "dobro vero", temveč za zavestno odločitev, da se ne bo ravnal po mnenju zdravniške komisije, ampak bo "tvegal" v upanju, da mu bo bolniški stalež podaljšan. Takšna "dobra vera" ne pomeni upravičenega razloga za odsotnost z dela.
Tožnik je bil po poklicu strojni ključavničar, zato pri delodajalcu prevzemniku delovno mesto čistilca ni ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim.