ZDen člen 3, 4, 5, 9, 9/1, 12, 63, 63/3.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
upravičenec - pogoj državljanstvo
Oseba, ki ji je bilo podržavljeno premoženje na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen, ni upravičenka, če ob podržavljenju ni bila jugoslovanska državljanka in ji to državljanstvo po 9.5.1945 ni bilo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo.
ZUP 1986 člen 9.ZUS-1 člen 73, 73/1, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1-1, 85/2, 86, 92, 107, 107/2.ZDen člen 66, 66/3.
izločitev uradne osebe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev - procesna odločitev - revizija - zmotna uporaba materialnega prava - pristojnost predstojnika izpostave upravne enote
Ker ZUP (1986) ni predvideval posebne pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev uradne osebe, je odločitev tožene stranke, ki je posebno pritožbo zavrgla kot nedovoljeno, pravilna in zakonita. Ker je odločitev tožene stranke procesne narave, do uporabe materialnega prava pri njenem odločanju ni prišlo. Materialno pravo tudi ni bilo uporabljeno v izpodbijani sodbi, ki je zgolj presojala zakonitost in pravilnost odločbe tožene stranke, zato revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. V reviziji pa revident ne more uveljavljati razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-4.ZUS-1 člen 92, 107, 107/2.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - revizija
Novo dejstvo oziroma dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP ni izdaja dopolnilne odločbe, ki temelji na drugačni razlagi materialnega prava, saj zmotna uporaba materialnega prava ni obnovitveni razlog. Vprašanje upravičenosti vložiti zahtevo za denacionalizacijo po določbah ZDen ni predhodno vprašanje, pač pa vprašanje razlage določb ZDen - vprašanje razlage materialnega prava.
ZUreP-1 člen 100, 100/2, 100/3, 101, 102, 105, 105/2, 105/4.ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 32/3, 72, 72/1, 76.ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
uvedba postopka razlastitve - začasna odredba
Z začasno odredbo po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 ni mogoče začasno zadržati pravnih posledic izdaje odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka, ker te nastanejo po samem ZUreP-1. Z začasno odredbo po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 ni mogoče prepovedati gradnje, saj ta ni sporno razmerje v tem upravnem sporu, temveč je v tem upravnem sporu sporno razmerje uvedba razlastitvenega postopka.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 39, 39/5, 63b. ZUP-1 člen 73, 73/1, 74, 74/1, 76, 107, 107/2. Direktiva Sveta EU št. 2004/83/EC.
azil - redni postopek - obstoj subjektivnih okoliščin - neverodostojne izjave - subsidiarna zaščita - uporaba direktive
Če se izjave prosilca za azil, glede bistvenih okoliščin o razmerah v izvorni državi, zaradi katerih jo je zapustil in zaprosil za azil in se vanjo ne more vrniti, tako razlikujejo in nasprotujejo ter niso prepričljive, jih ni mogoče šteti za verodostojne in zato ni mogoče šteti, da so izkazane subjektivne okoliščine o zatrjevanem preganjanju. Zato tudi niso izpolnjeni pogoji za priznanje azila oziroma subsidiarne zaščite.
Glede na nesporno ugotovljeno dejstvo, da je bila v obnovljenem postopku izpodbijana sodba odpravljena, sodišče prve stopnje o njej ni moglo več odločati, saj je ni več in njene zakonitosti ali nezakonitosti ni mogoče več ugotavljati. Akt, ki ga ni več, tudi ne more več posegati v tožničine pravice in na njene neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Zato je prenehala pravovarstvena potreba in pravni interes za tožbo, kar je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka.
ZDen člen 26.ZDen-B člen 7, 24.ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-3, 107, 107/2.
bistveno zmanjšana vrednost po podržavljenju - odškodnina - pravna narava odškodnine
Odškodnina, ki jo ureja 26. člen Zakona o denacionalizaciji ni oblika denacionalizacije, ampak doplačilo vrnitvi v naravi v primeru, da se je vrednost nepremičnine po podržavljenju bistveno zmanjšala, to je nad 30%. Njen namen je v odpravi oškodovanja, ki je nastalo z vrnitvijo bistveno manj vredne nepremičnine. Le če je vrednost po podržavljenju bistveno zmanjšana, ima upravičenec možnost, da zahteva polno odškodnino (2. odstavek 26. člena ZDen). Pogoj za prisoditev odškodnine pa je ugoditev zahtevku za vrnitev nepremičnin v naravi.
ZDen člen 64, 64/1.ZUS-1 člen 22, 22/1, 66, 73, 73/1, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1, 85/2, 92, 107, 107/1, 107/2.
zahteva za denacionalizacijo - priglasitev udeležbe - pravočasnost zahteve
Tožnik je, glede na dejanske okoliščine, ne glede na to kako je oblikoval in imenoval svoj zahtevek (priglasitev udeležbe), vložil samostojni denacionalizacijski zahtevek, ki se nanaša na vračilo premoženja podržavljenega njegovemu pravnemu predniku. Da pa bi se zahteva štela za pravočasno, bi jo moral tožnik vložiti najkasneje do 7.12.1993.
upravičenec do denacionalizacije - vsebina pritožbe - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Iz pritožbe smiselno izhaja, da tožniki sodbo izpodbijajo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po določbah 1. odstavka 73. člena v zvezi s 1. in 2. odstavkom 107. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 - ZUS-1) je zoper sodbo, ki jo je izdalo Upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in zato pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja presega možni okvir presoje v pritožbenem postopku.
uvedba postopka razlastitve - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Sama uvedba postopka razlastitve že po naravi stvari ne more predstavljati težko popravljive škode kot pogoja za izdajo začasne odredbe za zadržanje uvedbe postopka razlastitve.
ZOR člen 381, 387. Resolucija VS OZN št. 757/1992. ZIRVS. ZOU.
zastaranje - trditveno breme - pretrganje zastaranja - ugovor zastaranja - zadržanje zastaranja - zahteva za izpolnitev obveznosti - dejanske ovire - pravne ovire - razmere na območju nekdanje SFRJ v 1991 - priznanje dolga
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, saj se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka. Gre za izključevalni ugovor, ne pa pravozatorni, saj se opira na dejstva, ki izključujejo zahtevek tožeče stranke. Ta dejstva dajejo toženi stranki pravico, da odreče izpolnitev zahtevka, ne pomenijo pa ugasnitve zahtevka. Pravilna presoja utemeljenosti takšnega ugovora je torej nujno povezana z dejanskimi ugotovitvami. Pri tem je bilo trditveno breme za dejstva, ki se nanašajo na začetek in konec triletnega zastaralnega roka, na strani tožene stranke, ki je ugovarjala, da je pravica tožeče stranke do plačila po pogodbi zastarala, medtem ko je bilo trditveno (in dokazno) breme za dejstva, ki se nanašajo na zadržanje oziroma pretrganje zastaranja, na strani tožeče stranke, ki je ugovarjala zastaranju.
odškodninski zahtevek - veljavnost pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljenost odpovednega razloga - obseg sodnega varstva
Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi na ustreznem delu, ima na podlagi ugotovitve sodišča o neutemeljenosti odpovednega razloga le odškodninske zahtevke. Ker tožnik veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi ni izpodbijal in je torej ta veljala, ni bilo podlage za ugotovitev veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Delodajalec v primeru t. i. individualnih odpustov ni dolžan preverjati, ali je ob ugotovljenem poslovnem razlogu za odpoved pogodbe o zaposlitvi mogoče delavca zaposliti tudi pri drugem delodajalcu. Te dolžnosti mu zakon ne nalaga, torej mu ni mogoče očitati nezakonitega ravnanja, če tega ne stori. Navedeno velja tudi za primer, če gre za dve družbi - pravni osebi, ki zaposlujeta svoje delavce, vendar sta lastninsko povezani in opravljata delo na isti lokaciji.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev novih delavcev
Ker tožena stranka zaradi zaprtja poslovalnice na B. ni potrebovala dveh poslovodij, predstavlja ukinitev poslovalnice resen in utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zaradi katerega delovnega razmerja med strankama ni bilo mogoče nadaljevati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obseg presoje obstoja poslovnega razloga
Sodišče ne presoja razlogov reorganizacije (razen izjemoma, npr. če bi do reorganizacije prišlo zaradi diskriminacije) in ti razlogi tudi ne morejo pomeniti resnega in utemeljenega odpovednega razloga. Šele ko v posledici reorganizacije pride do ukinitve delovnega mesta, se ta ukinitev presoja v smislu resnosti in utemeljenosti. Sodišče zato nima pooblastila ocenjevati, ali je bila reorganizacija - ukinitev delovnega mesta »nekoliko nepremišljena oziroma vsaj preuranjena«, ampak lahko ugotavlja in odloča samo, ali so bile posledice ukinitve delovnega mesta (odpoved pogodbe o zaposlitvi) izvedene v skladu z zakonom.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlog
Pritožba po 30. členu ZDSS-1 ni namenjena preverjanju pravilnosti in zakonitosti odločbe - sklepa sodišča druge stopnje o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje, saj bi to pomenilo novo izredno pravno sredstvo. Pri obravnavanju pritožbe zato ni mogoče upoštevati tistih pritožbenih navedb, ki pomenijo kritiko razlogov odločitve sodišča druge stopnje.
Pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, ki je po svoji naravi statusna ali poslovna odločitev pristojnih organov v pravnem prenosu udeleženih družb, delavec v individualnem delovnem sporu ne more izpodbijati. Pri pogodbenem prenosu tehnološko relativno samostojnega oddelka orodjarne je šlo za spremembo delodajalca v smislu 1. odstavka 73. člena ZDR. Tožnikove pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki in druge pravice iz delovnega razmerja so po zakonu prešle na delodajalca prevzemnika že s samim pogodbenim prenosom dela podjetja, v katerem je tožnik delal. Tožnikovo delovno razmerje se je zato zakonito nadaljevalo pri delodajalcu prevzemniku in ni imel podlage za zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki.
bolniški stalež - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - neopravičen izostanek z dela - hujša kršitev pogodbene obveznosti
Ne glede na to, da je bil bolniški stalež od 11.11.2004 dalje tožnici odobren kasneje oziroma za nazaj, je bistveno to, kar ta stalež pomeni: da tožnica tudi v spornem času ni bila zmožna za delo, zato njena odsotnost z dela ni bila neupravičena. Za morebitne zamude ali nepravilnosti pri ravnanju izbranega in imenovanega zdravnika v postopku podaljševanja bolniškega staleža, tožnica ni odgovorna oziroma ne more nositi posledic.