ZDen člen 3, 4, 5, 9, 9/1, 12, 63, 63/3.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
upravičenec - pogoj državljanstvo
Oseba, ki ji je bilo podržavljeno premoženje na način iz 3., 4. ali 5. člena ZDen, ni upravičenka, če ob podržavljenju ni bila jugoslovanska državljanka in ji to državljanstvo po 9.5.1945 ni bilo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo.
ZUP 1986 člen 9.ZUS-1 člen 73, 73/1, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1-1, 85/2, 86, 92, 107, 107/2.ZDen člen 66, 66/3.
izločitev uradne osebe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev - procesna odločitev - revizija - zmotna uporaba materialnega prava - pristojnost predstojnika izpostave upravne enote
Ker ZUP (1986) ni predvideval posebne pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev uradne osebe, je odločitev tožene stranke, ki je posebno pritožbo zavrgla kot nedovoljeno, pravilna in zakonita. Ker je odločitev tožene stranke procesne narave, do uporabe materialnega prava pri njenem odločanju ni prišlo. Materialno pravo tudi ni bilo uporabljeno v izpodbijani sodbi, ki je zgolj presojala zakonitost in pravilnost odločbe tožene stranke, zato revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. V reviziji pa revident ne more uveljavljati razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZUP člen 260, 260/1-1, 260/1-4.ZUS-1 člen 92, 107, 107/2.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - revizija
Novo dejstvo oziroma dokaz v smislu 1. točke 260. člena ZUP ni izdaja dopolnilne odločbe, ki temelji na drugačni razlagi materialnega prava, saj zmotna uporaba materialnega prava ni obnovitveni razlog. Vprašanje upravičenosti vložiti zahtevo za denacionalizacijo po določbah ZDen ni predhodno vprašanje, pač pa vprašanje razlage določb ZDen - vprašanje razlage materialnega prava.
ZUreP-1 člen 100, 100/2, 100/3, 101, 102, 105, 105/2, 105/4.ZUS-1 člen 22, 22/1, 32, 32/2, 32/3, 72, 72/1, 76.ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
uvedba postopka razlastitve - začasna odredba
Z začasno odredbo po 2. odstavku 32. člena ZUS-1 ni mogoče začasno zadržati pravnih posledic izdaje odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka, ker te nastanejo po samem ZUreP-1. Z začasno odredbo po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 ni mogoče prepovedati gradnje, saj ta ni sporno razmerje v tem upravnem sporu, temveč je v tem upravnem sporu sporno razmerje uvedba razlastitvenega postopka.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 39, 39/5, 63b. ZUP-1 člen 73, 73/1, 74, 74/1, 76, 107, 107/2. Direktiva Sveta EU št. 2004/83/EC.
azil - redni postopek - obstoj subjektivnih okoliščin - neverodostojne izjave - subsidiarna zaščita - uporaba direktive
Če se izjave prosilca za azil, glede bistvenih okoliščin o razmerah v izvorni državi, zaradi katerih jo je zapustil in zaprosil za azil in se vanjo ne more vrniti, tako razlikujejo in nasprotujejo ter niso prepričljive, jih ni mogoče šteti za verodostojne in zato ni mogoče šteti, da so izkazane subjektivne okoliščine o zatrjevanem preganjanju. Zato tudi niso izpolnjeni pogoji za priznanje azila oziroma subsidiarne zaščite.
Glede na nesporno ugotovljeno dejstvo, da je bila v obnovljenem postopku izpodbijana sodba odpravljena, sodišče prve stopnje o njej ni moglo več odločati, saj je ni več in njene zakonitosti ali nezakonitosti ni mogoče več ugotavljati. Akt, ki ga ni več, tudi ne more več posegati v tožničine pravice in na njene neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Zato je prenehala pravovarstvena potreba in pravni interes za tožbo, kar je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka.
ZDen člen 26.ZDen-B člen 7, 24.ZUS-1 člen 63, 63/1, 80, 80/3-3, 107, 107/2.
bistveno zmanjšana vrednost po podržavljenju - odškodnina - pravna narava odškodnine
Odškodnina, ki jo ureja 26. člen Zakona o denacionalizaciji ni oblika denacionalizacije, ampak doplačilo vrnitvi v naravi v primeru, da se je vrednost nepremičnine po podržavljenju bistveno zmanjšala, to je nad 30%. Njen namen je v odpravi oškodovanja, ki je nastalo z vrnitvijo bistveno manj vredne nepremičnine. Le če je vrednost po podržavljenju bistveno zmanjšana, ima upravičenec možnost, da zahteva polno odškodnino (2. odstavek 26. člena ZDen). Pogoj za prisoditev odškodnine pa je ugoditev zahtevku za vrnitev nepremičnin v naravi.
ZDen člen 64, 64/1.ZUS-1 člen 22, 22/1, 66, 73, 73/1, 75, 75/2, 75/3, 85, 85/1, 85/2, 92, 107, 107/1, 107/2.
zahteva za denacionalizacijo - priglasitev udeležbe - pravočasnost zahteve
Tožnik je, glede na dejanske okoliščine, ne glede na to kako je oblikoval in imenoval svoj zahtevek (priglasitev udeležbe), vložil samostojni denacionalizacijski zahtevek, ki se nanaša na vračilo premoženja podržavljenega njegovemu pravnemu predniku. Da pa bi se zahteva štela za pravočasno, bi jo moral tožnik vložiti najkasneje do 7.12.1993.
upravičenec do denacionalizacije - vsebina pritožbe - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Iz pritožbe smiselno izhaja, da tožniki sodbo izpodbijajo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Po določbah 1. odstavka 73. člena v zvezi s 1. in 2. odstavkom 107. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 - ZUS-1) je zoper sodbo, ki jo je izdalo Upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in zato pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja presega možni okvir presoje v pritožbenem postopku.
uvedba postopka razlastitve - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Sama uvedba postopka razlastitve že po naravi stvari ne more predstavljati težko popravljive škode kot pogoja za izdajo začasne odredbe za zadržanje uvedbe postopka razlastitve.
Določbe o ugotavljanju odškodninske odgovornosti in plačilu odškodnine pri delodajalcu iz 72. člena ZTPDR ne pomenijo formalne procesne predpostavke za vložitev odškodninske tožbe, pa tudi ne za uveljavljanje ustreznega pobotnega ugovora v delovnem sporu. Gre le za pravila, kako naj ravna delodajalec pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti zaposlenih, ki pa sicer na samo odškodninsko odgovornost, ki je opredeljena v 70. členu ZTPDR, ne vplivajo. Ker je sodišče reviziji ugodilo in tožniku v celoti priznalo vtoževano terjatev, je bilo potrebno razveljaviti izpodbijano sodbo glede zavrnilnega dela v pobot uveljavljane terjatve, glede pobota in dajatvenega dela zahtevka, ter v tem delu zadevo vrniti nižjemu sodišču, da bo o v pobot uveljavljani terjatvi odločilo upoštevaje višino tožniku prisojene terjatve, na novo izvedlo pobot in glede na rezultat pobota odločilo o dajatvenem zahtevku.
pritožba - vložitev pritožbe - pomočnik državnega pravobranilca
Pomočnik državnega pravobranilca nima zakonske podlage za samostojno zastopanje države pred sodišči. To pravico ima le, kolikor ga državni pravobranilec (oziroma generalni državni pravobranilec) za to posebej pooblasti, a je tudi tako pooblastilo po zakonu omejeno in se lahko nanaša le na zastopanje pred okrajnimi in okrožnimi sodišči ter upravnimi organi. Pritožbo na višje sodišče bi zato moral vložiti državni pravobranilec.
štipendijska pogodba - nepravočasni zaključek študija - vračilo štipendije
Ker toženec ni pravočasno zaključil študija, je v skladu z določili pogodbe o štipendiranju dolžan vrniti prejeto štipendijo. Tožeča stranka tožencu po zaključku študija ni bila dolžna ponuditi zaposlitve, saj je ta z zavlačevanjem zaključka študija že predhodno kršil pogodbo o štipendiranju.
Tožena stranka ni ravnala protipravno že s tem, ko je tožniku - invalidu III. kategorije z delovnimi omejitvami, poiskala ustrezno delovno mesto pri drugem delodajalcu, ker sama s takšnim delovnim mestom ni razpolagala. Takšno ravnanje je imelo podlago v 140. členu ZPIZ. Zgolj z vidika odgovornosti za izbiro nesolidnega delodajalca, h kateremu je bil tožnik razporejen, bi se lahko ugotavljala odškodninska odgovornost tožene stranke, kolikor bi zaradi tega tožnik utrpel tudi nepremoženjsko škodo, ki bi opravičevala plačilo posebne denarne odškodnine.
ZTPDR člen 23, 23/1, 59, 60. ZDR (1990) člen 4, 4/2.URS člen 154, 154/1.
disciplinski postopek - disciplinski organi - splošni akt delodajalca - objava
Splošni akt, ki vsebuje abstraktne pravne norme, se kot pravna podlaga za odločitev o pravici delavca iz delovnega razmerja lahko uporablja le, če je objavljen in šele potem, ko je ustrezno objavljen.
dopustitev revizije - pritožbeni razlog - odstop od sodne prakse - navedba konkretnih odločitev sodišča
Navedba pritožnika, da odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije glede ustavnopravnega vprašanja enakega obravnavanja enakih (dejanskih) stanov in obratno, je neobrazložena oziroma zgolj pavšalna. Pritožnik mora jasno opredeliti morebitno drugačno sodno prakso in obrazložiti, v čem odločba sodišča druge stopnje odstopa od te prakse. Zgolj pavšalno zatrjevanje pritožbe ne utemeljuje.
ZTPDR člen 75, 75/2, 75/2-3, 76. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6, 106.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - dokončen sklep
Delavcu je delovno razmerje po samem zakonu lahko prenehalo le v primerih, ki so bili v zakonu izrecno navedeni (76. člen ZTPDR). V teh primerih je bil sklep delodajalca res le deklaratoren (ugotovitven), čeprav je tudi v teh primerih moral biti izdan in je delavcu moralo biti zagotovljeno varstvo pravic tako pri delodajalcu kot pred sodiščem. V vseh drugih primerih pa je bil sklep o prenehanju delovnega razmerja konstitutiven in je učinkoval oziroma imel za delavca pravne posledice šele, ko je postal dokončen.