Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 20, 20/2. ZTuj-2 člen 128. ZUP člen 7.
dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja - zavrženje prošnje - pravica do družinskega življenja - pravo EU - načelo primarnosti prava EU
ZTuj-2 v šestem odstavku 127. člena možnost oddaje vloge za dovoljenje za prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana res omejuje na 90 dni od dneva vstopa v državo. Po naravi gre za materialni rok, z zamudo katerega pravica preneha po samem zakonu. Prepozno vlogo je po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP sicer treba zavreči. Vendar pa tako procesno postopanje upravnega organa ni pravilno, če pomeni kršitev (primarnega) prava EU. S takšno procesno kršitvijo je namreč poseženo v pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic.
Ker določba šestega odstavka 127. člena ZTuj-2 nesorazmerno omejuje temeljno svoboščino iz 20. člena PDEU, je upravni organ (kot tudi sodišče) v skladu z načelom primarnosti, neposrednosti in učinkovitosti prava EU ne sme uporabiti. Takšne (čeprav prepozne) vloge upravni organ ne glede na določbo 3. točke prvega odstavka 129. člena ZUP torej ne sme zavreči, temveč jo mora vzeti v obravnavo in o njej odločiti po vsebini.
ZGD člen 3. ZDavP-2 člen 74, 135, 135/3. ZDDV-1 člen 62.
DDV - odbitek vstopnega DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - prodaja poslovnega deleža - navidezni pravni posel - kreditna pogodba - sale and lease back
Navidezni posli se po 74. členu ZDavP-2 davčno ne upoštevajo.
Odbitek DDV je mogoče uveljavljati šele v tistem davčnem obdobju, v katerem sta izpolnjena oba predpisana pogoja - storitev je opravljena (blago je dobavljeno), zavezanec kot prejemnik blaga oziroma naročnik storitve pa razpolaga z računom ali drugim dokumentom, ki skladno z zakonodajo, ki ureja področje DDV, velja kot račun. Pravilno se drugostopenjski organ sklicuje tudi na sodbo sodišča Evropske skupnosti (zadeva C-342/87), iz katere je razvidno, da kupec oz. prejemnik računa ni upravičen do vstopnega DDV že samo zaradi tega, ker bi razpolagal s prejetim računom. To pomeni, da pravica do uveljavljanja odbitka DDV ne velja za davek, ki je dolgovan samo zato, ker je naveden na računu oziroma, pravica do odbitka DDV ne nastane samo zato, ker je ta na računu naveden. Za nastanek pravice do odbitka vstopnega DDV mora biti na računu zaračunana dejansko opravljena transakcija (storitev). V primeru prodaje trgovskega centra P. v … je šlo za navidezne transakcije, zato je pravilna odločitev, da je višina vstopnega DDV, ki ga je kot odbitek upošteval tožnik iz naslova nakupa obravnavne nepremičnine, v nasprotju z določili ZDDV-1.
ZVPot člen 2, 12, 12/2, 73, 73/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 36.
ukrep tržnega inšpektorja - oglaševanje blaga - oglaševalska sporočila - jezik, ki je potrošnikom lahko razumljiv - prepoved oglaševanja v tujem jeziku
Prvostopenjski organ je tožeči stranki zgolj na splošno naložil, da morajo biti oglaševalska sporočila v jeziku, ki je lahko razumljiv. V konkretnem primeru je namreč presodil, da so bile uporabljene besede take, da potrošnikom niso lahko razumljive.
Oglaševanje mora biti pri vsakem posameznem izdelku tako, da bi ga lahko vsak potrošnik razumel, ker če je pomen izrazov naveden le ob stenah prodajalne, ob posameznih panojih oziroma blagajni, potem mora potrošnik med nakupom iskati po trgovini, kje je obrazložen pomen posameznih izrazov.