Po 2. odstavku 349. člena zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se uporablja tudi v revizijskem postopku (399. člen ZPP), lahko stranka, dokler sodišče ne izda odločbe, umakne pravno sredstvo. Izjava o umiku učinkuje takoj, ko jo sodišče prejme. Privolitev nasprotne stranke ni potrebna.
pritožba - pritožbeni razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih
Kljub zagovoru obdolženca, da ni mogel z vozilom zapeljati na desni vozni pas oziroma nato na odstavni pas, ki v takem zagovoru, upoštevaje izpovedbe navedenih prič, ni ostal osamljen, se sodišče prve stopnje s to okoliščino ni prav nič ukvarjalo ter v razlogih sodbe ni zavzelo stališča glede te okoliščine ter ni pojasnilo, na podlagi katerih dejstev in dokazov šteje za dokazano, da bi obdolženec lahko ravnal v skladu z določilom II. odstavka 116. člena Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje celo sledi, da je v celoti sprejelo mnenje izvedenca prometne stroke ing. J.S., le-ta pa je v svojem mnenju med drugim navedel, da je zelo vprašljivo in tudi neugotovljeno, če je obstajala realna možnost za zavijanje v desno na odstavni pas, ocenil pa je tudi, da je bilo v konkretni prometni situaciji opozorilo z vključitvijo vseh štirih utripalk varnejše od tveganega zavijanja na desno. V sodbi sodišča prve stopnje tako niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, kar pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena ZKP,
denacionalizacija stavbnih zemljišč - zavrnitev zahteve za denacionalizacijo
Tožnica ni upravičenka za denacionalizacijo stavbnega zemljišča, ker sta 31. in 9. člen ZDen podlaga za uvedbo postopka denacionalizacije le tedaj, če ima na podržavljenem stavbnem zemljišču pravico uporabe še vedno prejšnji lastnik podržavljenega premoženja, ZDen pa ni uvedel lastninjenja stavbnih zemljišč, ki niso več v uporabi prejšnjih lastnikov teh podržavljenih zemljišč, temveč v uporabi njihovih pravnih naslednikov zaradi dedovanja ali kakšnega drugega pravnega naslova.
Na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, je izdaja lokacijskega dovoljenja vezana na omejitve, ki jih določa predpis, ki ureja prostorske ureditvene pogoje (2. odstavek 54. člena v zvezi s 1. odstavkom 55. člena ZUN).
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - dejansko stanje - stroški postopka
S tem, ko zagovornik obsojenca v zahtevi za varstvo zakonitosti, sicer neutemeljeno, prikazuje, da nekatere okoliščine niso bile upoštevane, nekatere okoliščine pa niso bile upoštevane v ustrezni meri, uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu II. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Z zahtevo za varstvo zakonitosti tudi ni mogoče izpodbijati odločbe o stroških kazenskega postopka.
kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med iztekom in razlogi sodbe
Med iztekom sodbe sodišča prve stopnje ter njeno obrazložitvijo je res podano nasprotje, vendar pa je vrhovno sodišče ocenilo, da ne gre za nasprotje o bistvenih okoliščinah poteka prometne nezgode.
Prometna nezgoda se je pripetila zato, ker je obsojenka zapeljala na prednostno cesto, ne da bi se poprej prepričala, če to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu, pri tem pa je zaprla pot vozniku motornega kolesa, ki nezgode kljub zaviranju ni mogel preprečiti, pri čemer pa ni bistveno, ali je motorno kolo padlo že med zaviranjem ali šele v trčenju v osebni avtomobil obsojenke.
Če denacionalizacijski upravičenec zahteva odškodnino v obliki nadomestne nepremičnine (3. odstavek 42. člena ZDen v zvezi z 2. odstavkom 2. člena ZDen), takšnemu zahtevku ni mogoče ugoditi, kadar ni zavezanca za vrnitev nepremičnin (1. odstavek 51. člena ZDen). Upravičencu gre odškodnina v obliki nadomestne nepremičnine le, če se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.
Ugotovljeno dejansko stanje, po katerem je tožnik utrpel le lahko telesno poškodbo kot posledico toženčevega udarca v področje levega očesa in zaradi česar je med zdravljenjem trpel le lahke telesne bolečine 10 dni, ni utemeljevalo višje odškodnine iz naslova uveljavljene oblike škode. Tako ne okoliščine primera in ne primerjalni primeri ne dajejo prav nobene podlage za zvišanje obravnavane odškodnine, kar pomeni, da materialno pravo ni bilo kršeno na škodo tožnika.
odgovornost več oseb za škodo - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del
Investitorstvo samo po sebi ni podlaga za odškodninsko odgovornost nasproti delavcem izvajalca. Mogoče bi bilo, da bi tudi investitor odškodninsko odgovarjal izvajalčevim delavcem, vendar bi moral biti zanj izkazan temelj odškodninske odgovornosti. Kdor v delovnem razmerju ali po pogodbi sodeluje z izvajalcem del pri izvedbi del za naročnika, ni tretja oseba v smislu 207. člena ZOR. Njemu za škodo pri delu odgovarja izvajalec.
Med sodišču poslanimi upravnimi spisi ni listinskega dokaza, da je tožeča stranka navedena v seznamu oseb nemške narodnosti v "Izpisu Nemcev iz ljudskega popisa od 31.7.1941", čeprav ga prvostopni organ navaja v obrazložitvi prvostopne odločbe. Uporabljeno arhivsko gradivo bi moralo biti bolj natančno označeno, zlasti glede tega, kdo in na podlagi česa ga je sestavil.
Posojilno razmerje je realen kontrank. Če zapis pogodbeno dogovorjenega posojila ni identičen s stvarno izročenim zneskom posojila, je posojilojemalec dolžan vrniti posojilodajalcu toliko kot je dejansko prejel od njega.
Tožnik, ki je v enotni carinski listini, ki jo je sam izpolnil, naveden kot glavni zavezanec, je za tujega prevoznika, ki je zavezan predati blago v tranzitu izhodni carinarnici v določenem roku, proti potrdilu o tem dejstvu, prevzel jamstvo za prevoznika, da bo blago v roku predano in s tem riziko, da bo v primeru, če blago ne bo predano, kot glavni zavezanec nosil breme plačila carine in uvoznih dajatev, ker se bo v takem primeru štelo, da je bilo blago dano v prosti promet (202. in 249. člen CZ).
lastninjenje in privatizacija stanovanj - predmet lastninjenja - stanovanje - obseg stanovanja - etažna lastnina
Zakon v poglavju o lastninskopravnih razmerjih ne omogoča pridobiti lastnino na kakršnemkoli prostoru v stanovanjski hiši, marveč le na stanovanju, in le takšna enota je lahko predmet vknjižbe v zemljiško knjigo, to vknjižbo pa zakon nalaga kot obvezno (17. člen SZ). Slednje je sploh pogoj za pridobitev lastninske pravice.
Stranka ne more uspeti z obnovo carinskega postopka (1. tč. 249. čl. ZUP), če je iz listin, ki so bile predložene k uvozni carinski deklaraciji, razvidno, da bi morale biti napake blaga (uvoženega starega avtomobila) stranki že tedaj znane, pa ob dejanskem ugotavljanju vrednosti blaga (252/2 čl. CZ) po carinskih delavcih, na zapisnik ni vložila ugovora zaradi ugotovljene vrednosti in kakovosti blaga (263. čl. CZ).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah
Opisana invalidnost, ki ima za posledico zmanjšano poklicno delovno sposobnost in sposobnost za opravljanje najosnovnejših domačih opravil pri tožničini starosti - rojena je leta 1958 - opravičuje višjo odškodnino iz tega pravnega naslova. Pri tem revizijsko sodišče upošteva tožničino mladost, saj ob nesreči še ni dopolnila 32 let, njen poklic negovalke, ki zahteva telesne sposobnosti, ki jih je po ugotovitvah sodb prve in druge stopnje v znatnem obsegu izgubila (dvigovanje, okretnost, hoja, stoja itd.) ter njene osebne razmere, ko mora sama voditi gospodinjstvo za tri otroke, težave pa ima že pri najosnovnejših domačih opravilih. Duševne bolečine, ki jih trpi tožnica zaradi vsega tega so hude in trajne, tožnica pa je mlada in odgovorna za svoje tri otroke, kar njen položaj bistveno otežuje.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju, pridobljenem z delom v zakonski zvezi, je treba izhajati iz določbe 1. odstavka 59. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, po kateri se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, da pa zakonca lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Iz drugega odstavka istega člena pa izhaja, da pri tem ne gre zgolj za računske operacije, v katerih bi se obračunavali zaslužki, vrednost dela in podobno, ampak se ugotavlja celovit odnos do skupnega življenja, do družine, gospodinjstva, dela na sploh in seveda tudi do neposrednega dela pri pridobivanju novega premoženja. Vsega tega ni mogoče številčno izraziti, ima pa enak pomen, kot delo in zaslužek pri redni zaposlitvi.