Zoper sklep o prekinitvi postopka za podaljšanje lokacijskega dovoljenja ima pravico pritožbe tudi prizadeta stranka - denacionalizacijski upravičenec, na predlog katerega je bila v denacionalizacijskem postopku izdana začasna odredba o prepovedi razpolaganja s parcelo, ki je predmet lokacijskega dovoljenja.
V postopku podaljšanja veljavnosti izdane lokacijske odločbe mora organ ponovno ugotoviti, ali še obstajajo pravno pomembna dejstva, med katera vsekakor spada tudi zakonski pogoj, da je investitor upravičen razpolagati z zemljiščem.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega zneska, ki ga določa 2. odst. 382. čl. ZPP. V obravnavanem primeru znaša vrednost iz 2. odst. 382. čl. ZPP80.000 SIT (9. čl. zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Ur. l. RS, št. 55/92). V dne 10.9.1993 postavljenem tožbenem zahtevku, o katerem sta odločali sodišči prve in druge stopnje, uveljavljeno plačilo zneska 50.108 SIT tega zneska ne presega. Zato revizija tožene stranke ni dovoljena.
Po določilu 1. odstavka 400. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Pravnomočno pa je postopek med drugim končan, če so zoper sprejeto odločbo izčrpana vsa redna pravna sredstva. Kadar pa je odločitev sodišča prve stopnje na podlagi strankine pritožbe razveljavljena v pritožbenem postopku in je zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, imamo stanje, ko bo potrebno o zadevi ponovno odločiti na prvi stopnji. Glede na obstoječe stanje zadeve, ko torej ne obstaja niti še pravnomočna odločba sodišča druge stopnje, ni podana temeljna predpostavka za dopustnost revizijskega postopka, ki jo predstavlja pravnomočno končan obnovitveni postopek. Tožničina revizija zoper razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje zato ni dovoljena ter jo je moralo revizijsko sodišče v skladu z določili členov 392. in v zvezi s 4. odstavkom 400. člena ZPP zavreči.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Pravnomočna sodba za kazniva dejanja, storjena pred izdajo odločbe o slovenskem državljanstvu (pravnomočna sodba za kazniva dejanja je bila po izdaji in vročitvi te odločbe), ne more biti razlog za razveljavitev prve odločbe o sprejemu v slovensko državljanstvo v obnovi upravnega postopka, saj na ta način upravni organ ne more sanirati svojega ravnanja (z izdajo prve odločbe), sklicujoč se le na kasnejšo pravnomočno sodbo.
Revident uveljavlja v prvi vrsti pomanjkanje procesnih predpostavk za vodenje postopka v smislu določb 1. odstavka 109. člena ZPP. Po tem določilu je vloga formalno pomanjkljiva, če je nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Takega značaja pa ni v reviziji zatrjevana pomanjkljivost vloge tožnikov, ki naj bi se kazala v tem, da v odpovednem in izpraznitvenem nalogu nista zajela vseh v najem oddanih prostorov, ker da sta navedla le prostore iz najemne pogodbe z dne 11.4.1988 in ne tudi prostorov, ki so bili predmet aneksa k najemni pogodbi. Navedena pomanjkljivost, če bi res obstajala, bi bila kvečjemu vsebinska, ki pa bi bila materialnopravnega pomena. Revizijsko sodišče tako ugotavlja, da v tem primeru ni podana v reviziji uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Glede na ugotovitve v postopkih na prvi in drugi stopnji, da je bilo predmet najemne pogodbe z dne 11.4.1988 večje število prostorov, ki so omogočali poslovanje gostišča in da sta tožnika z aneksom z dne 28.9.1990 oddala tožencu še nekaj prostorov, ne more biti zmoten zaključek o tem, da predstavljajo v najem oddani prostori poslovne prostore kot jih definira 2. odstavek 2. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Iz smiselno enakih razlogov ne more biti sporen niti obseg toženčevih obveznosti do tožnikov.
Tožnikova tožba je bila zavržena, ker sta sodišči ugotovili, da je tako pomanjkljiva, da o njej ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 109.čl. ZPP večkrat poskušalo doseči, da bi tožnik tožbo dopolnil. V ta namen ga je vabilo na naroke, katerih se ni udeležil, tožbo pa mu je tudi s sklepom dvakrat poslalo v dopolnitev.
ugotovitvena tožba - pravni interes - pravna korist za tožnika za vložitev ugotovitvene tožbe
Ni več pravnega interesa na ugotovitev neveljavnosti oporoke (zaradi napake volje), če je oporoka neveljavna glede na zakon o dedovanju kmetij in če je v zapuščinskem postopku tožnik proglašen za edinega dediča.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja
Kot zmotno uporabo materialnega prava je revizija uveljavljala okoliščino, da je pristojni javni tožilec umaknil obtožnico zoper njo v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se je po opisu ujemalo s kršitvijo delovne obveznosti. Ta okoliščina ne kaže na zmotno uporabo materialnega prava in ker ta ne izhaja iz revizijskih razlogov in tudi revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava, je revizijo zavrnilo.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - odpravnina ob upokojitvi
Revizijsko sodišče je potrdilo odločbi nižjih sodišč, da je delavec ob odhodu v pokoj upravičen do nagrade v višini treh bruto plač. To vprašanje ureja 70. člen Zakona o delavcih v državnih organih. Ker kolektivne pogodbe glede tega vprašanja za te delavce ne veljajo, je treba uporabiti določila zakonov, po katerih je plača obračunana v bruto znesku in delavec odvaja prispevke po delodajalcu. Ker se od odpravnin davki ne plačujejo, je do tega dela plače pri obračunu omenjene nagrade upravičen delavec.
Zamude roka za vložitev revizije ni mogoče pripisati očitni pomoti, če je odvetnik revizijo naslovil in poslal na ustavno sodišče, ta pa je na prvostopno sodišče prispela po roku za vložitev revizije.
Ni podana bistvena kršitev ZPP iz 13. tč. drugega odstavka 354. člena, če je sodišče v izreku odločbe določilo denarno kazen v višini 10 % plače, v obrazložitvi pa pomotoma navedlo 15 %, in je pismeni odpravek identičen z odločitvijo na seji senata.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - ugotovitev dejanskega stanja - prepoved reformatio in peius
Ugotovitev sodišča druge stopnje o obstoju še druge kršitve, ki ni bila predmet disciplinskega postopka pri toženi stranki, pravno sploh ne obstaja, saj jo izključuje prepoved iz 374. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 24. člena ZSZD.
delovno razmerje pri delodajalcih - razporejanje delavcev
Zakonske določbe omogočajo razporeditev delavca na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, če je razporeditev potrebna zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela.
delovno razmerje pri delodajalcih - izredna pravna sredstva - bistvena kršitev določb postopka
Revizijsko sodišče je razveljavilo odločbo sodišča druge stopnje, ki je potrdila odločbo sodišča prve stopnje tudi v delu, ko je tožnico reintegriralo, čeprav je bila že v neki drugi odločbi reintegrirana na prejšnje delovno mesto. Sodišče druge stopnje svoje odločitve o tem vprašanju ni obrazložilo, čeprav je že pritožba toženke opozorila, da je bilo dvakrat odločeno v isti stvari.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep
Ker je revident delovno nalogo odklonil zaradi subjektivnega mnenja, da je ne bo zmogel, je možen edino zaključek, da ni bilo zakonitega razloga za odklonitev dela, to pa tudi pomeni, da je šlo za dejanje, ki je imelo znake kršitve delovne obveznosti.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti - disciplinska odgovornost - sodni postopek
Ni podana sprememba dejanskega stanja v smislu 1. točke 373. člena ZPP, ki bi imela za posledico kršitev določb postopka iz 7. in 9.
točke 2. odstavka 354. člena v zvezi s 1. točko 1. odstavka 385.
člena ZPP, če je sodišče druge stopnje sprejelo pravni zaključek, da pomenijo opisana dejanja tožnika takšno hujšo kršitev delovnih obveznosti, za katera se glede na obstoj objektivnih in subjektivnih pogojev izreče disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da tožnikova ravnanja niso pogojevala izreka najstrožjega ukrepa, ker takšno pravno sklepanje sodi v področje uporabe pravnih predpisov.
Invalidnost po določbi 24. člena ZPIZZVZ nastane, ko vojaškemu zavarovancu preneha služba zaradi ugotovljene trajne nezmožnosti za aktivno vojaško službo kot posledica bolezni, poškodbe izven dela, poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti - prenos pristojnosti zemljiške knjige
Nesmotrno in nezdružljivo z naravo zemljiškoknjižnega postopka bi bilo iskati rešitev za neažurnost pristojnega sodišča s prenosom pristojnosti na drugo sodišče.
Če denacionalizacijski upravičenec zahteva odškodnino v obliki nadomestne nepremičnine (3. odstavek 42. člena ZDen v zvezi z 2. odstavkom 2. člena ZDen), takšnemu zahtevku ni mogoče ugoditi, kadar ni zavezanca za vrnitev nepremičnin (1. odstavek 51. člena ZDen). Upravičencu gre odškodnina v obliki nadomestne nepremičnine le, če se upravičenec in zavezanec o tem sporazumeta.