ZUI člen 179, 226. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 2, 5, 9.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv mentor
Če stranka nima možnosti za pridobitev potrdila ustrezne visokošolske organizacije, s katerim izkazuje ustrezna dopolnilna znanja za usposabljanje otrok določene vrste motenosti, ker ta organizacija dopolnilnega izobraževanja za pridobitev znanj v smislu 3. odstavka 2. člena pravilnika o pogojih glede vrste in stopnje izobrazbe, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci v organizacijah za usposabljanje, ni organizirala, mora pristojni upravni organ (tožena stranka) tudi na drug način ugotavljati, ali stranka izpolnjuje pogoj ustreznih dopolnilnih znanj za usposabljanje določene vrste motenosti.
Uporaba določbe 200. člena ZOR o pravični denarni odškodnini za nepremoženjsko škodo ne zahteva le konkretizacije oškodovančevih prikrajšanj, ki imajo za posledico telesne in duševne bolečine, temveč tudi primerjavo z drugimi podobnimi primeri škod zaradi zagotovitve enakega obravnavanja manjših, večjih in katastrofalnih škod in odškodnin zanje. Izpodbijani sodbi ni mogoče očitati, da opisanega stališča ne bi upoštevala.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - izraženost v točkah
Vrednost spornega predmeta mora tožnik izraziti v denarni enoti. V točkah označena vrednost pomeni izostanek navedbe vrednosti, kar ima za posledico nedovoljenost revizije.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - obseg vrnitve
Na podlagi dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje o okoliščinah, v katerih sta pravdni stranki prodali stanovanje, ki je bilo nesporno skupno premoženje z enakim deležev zakoncev, revizijsko sodišče ne dvomi v pravilnost odločitve sodišč, da je šlo na strani toženke za neupravičeno pridobitev polovice kupnine, katero mora vrniti tožniku. Tudi odločitev o tem, da pripadajo tožniku obresti od toženkinega prejema kupnine dalje, je pravilna in v skladu z določbo 214.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
ZUP člen 286. ZZZDR člen 106. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12.
izvršba s prisilitvijo - razmerja med starši in otroci - pravica do osebnih stikov
Ko odraščajoči otrok (12 let) prekine stike z očetom časovno prej kot je to določeno z izvršljivo odločbo, je treba v zvezi s trajanjem stikov, v izvršilnem postopku zaslišati tudi otroka, saj samo objektivno stanje, da stiki z očetom niso trajali toliko časa, kot je z odločbo določeno, v takem primeru ni zadostna podlaga za sklep, da mati ni naredila vsega, da bi bili ti stiki v celoti realizirani in da bi bila s tem njena obveznost iz odločbe izpolnjena.
povrnitev škode - povrnitev gmotne škode - vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina
Med pravdnima strankama sklenjena pogodba je toženi stranki prepovedovala samovoljne posege v poslovni prostor. Te pogodbene določbe tožena stranka ni spoštovala, ob izpraznitvi poslovnega prostora pa prejšnjega stanja tudi ni vzpostavila, čeprav je to možnost imela. Po ugotovitvah nižjih sodišč je tožena stranka poslovni prostor izpraznila že 15.9.1990. Za vzpostavitev prejšnjega stanja v poslovnem prostoru sama strokovno ni usposobljena, poleg tega pa bi ob dejstvu, da sedaj poslovni prostor zaseda drug najemnik, imelo sedanje vzpostavljanje prejšnjega stanja za posledico, da bi bilo potrebno lokal zapreti za mesec dni. Ob upoštevanju navedenih okoliščin je materialnopravno pravilen zaključek obeh sodišč, da te okoliščine ne opravičujejo vzpostavitve prejšnjega stanja in da tožeča stranka utemeljeno zahteva povrnitev nastale škode v denarju (4. odst. 185. čl. zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
dolžnost preživljanja - zvišanje preživnine za otroka
Sodišči prve in druge stopnje sta tudi po oceni revizijskega sodišča pravilno zaključili, da so se razmere v spornem času glede na okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina januarja 1994 določena, bistveno spremenile in da je zato podana podlaga za zvišanje preživnine po določilu 5. odstavka 132. člena ZZZDR. Take ugotovitve pa so ob pravilni uporabi navedenega določila utemeljevale odločitev, ki upošteva tudi časovne razsežnosti nastanka spremenjenih pravno relevantnih okoliščin. Spremenjene okoliščine je glede na navedeno mogoče upoštevati šele od njihovega nastanka dalje in ne preje. Zato je sodišče druge stopnje delno zmotno uporabilo materialno pravo, ko je na pritožbo tožečih strank zvišalo preživninsko obveznost toženca v vsej višini za ves čas od 15.9.1994 dalje, čeprav sta tožnika začela obiskovati šolo šele 1.9.1995, ko so se njune potrebe zaradi tega res bistveno povečale. Pred tem pa so nastale spremembe predvsem na strani matere tožnikov, ker je zaradi rojstva tretjega otroka morala skrbeti tudi zanj in so se zato njene zmožnosti za oskrbo tožnikov zmanjšale. Ob takem stanju je pravilna uporaba materialna prava terjala dve postopni zvišanji toženčeve preživninske obveznosti do otrok.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Za presojo dovoljenosti obravnavane revizije je treba upoštevati mejno vrednost spornega predmeta v znesku 8.000,00 SIT. Sicer pa je s poznejšo novelo ZPP mejna vrednost spornega predmeta za dovoljenost revizije v premoženjskopravnih sporih itak bila le še zvišana. Ker navedene vrednosti vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi, ne presega (kar je bil po tedaj veljavnih določbah ZPP pogoj za dovoljenost revizije v premoženjskopravnih sporih), je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi določbe 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - višina prispevka za preživljanje otrok
V reviziji poudarjena okolnost, da toženec v veliki meri sam neposredno skrbi za otroka, na drugačno preživninsko odločbo ne more vplivati. Višino prispevka za preživljanje otrok določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami kot to določa 79. člen ZZZDR. Kako se bodo preživninski prispevki drugega od staršev uporabljali, mora biti prepuščeno roditelju, ki skrbi za celotno oskrbo otrok. Toženec zato ne more sam izbirati način izpolnjevanja svoje preživninske obveznosti med drugim tako, da delno sam skrbi za določeno oskrbo kot to navaja v reviziji.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - preživnina za otroka
Sodišče določi višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami (79.čl. zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. SRS, št. 14/89 - ZZZDR). Kakšne so možnosti vsakega izmed staršev, lahko ugotovi sodišče z izvedbo najrazličnejših dokazov in ne le s poizvedbami pri pristojni upravi za družbene prihodke, kot to zmotno meni revizija. V obravnavani zadevi je sodišče na podlagi ocene toženčeve izpovedbe ugotovilo, da z opravljanjem obrtne dejavnosti zasluži mesečno 40.000 SIT, "s svojo iznajdljivostjo" kot je sam izpovedal, pa pridobi še dodatna sredstva, tako da mu plačevanje mesečnega obroka za kupljeni avtomobil v višini 900 DEM, ne predstavlja posebnega problema. Zaključki sodišča, da toženec zasluži mesečno vsekakor več kot pa le 40.000 SIT, so tako povsem korektni in v skladu z izpovedbo toženca samega.
Če je bil akt o podržavljenju premoženja, ki temelji na enem izmed predpisov, navedenih v 3. členu ZDen, kasneje razveljavljen (145. člen ZIKS), ima vlagatelj zahteve pravico izbrati, ali bo svoje pravice uveljavljal pred upravnim organom ali pred sodiščem.
Če je stranka v pritožbenem postopku predložila carinskemu organu izvirno carinsko listino tujega carinskega organa kot dokaz za uvoz določenega blaga v drugo državo (čez Slovenijo je šlo to blago v tranzitu), pa jo ta organ ni presodil oz. se ni o njej izjasnil, je podana bistvena kršitev določb ZUP o dokazovanju.
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da je šlo med strankama za nično pogodbo po 141. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Zato mora toženec po 1. odstavku 104. člena ZOR vrniti tožniku znesek, ki ga je prejel, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, vse v tolarski protivrednosti.
Pravico do revizije si mora stranka, ki vlaga tožbo, zagotoviti sama z ustrezno ocenitvijo vrednosti spornega predmeta že v tožbi (2. odstavek 186. člena ZPP in 2. odstavek 40. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS02291
ZPP (1977) člen 260.ZOR člen 595. ZTLR člen 37.
izvid in mnenje izvedenca - zakup - prenehanje zakupa - pretek določenega časa - varstvo lastninske pravice - rei vindicatio
Če izvedenec sodišču posreduje le podatek iz zemljiškega katastra glede na stanje v naravi, v tem delu tega poročila ni mogoče opredeliti po določilu 260. člena ZPP.
Ker je z izpodbijano odločbo bila odločba organa prve stopnje odpravljena in vrnjena zadeva v ponovni postopek in odločanje, o tožnikovi obveznosti plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča sploh še ni odločeno. Zato tožnik z izpodbijano odločbo ni prizadet v kakšni pravici ali pravni koristi.
Po določbi 66. člena zakona o dohodnini, veljavnem na dan 1.1.1993, za to leto se je davek odmeril, se investicijski stroški, kar stroški obnove so, niso šteli med stroške vzdrževanja in upravljanja, ki so sicer po navedeni določbi poleg enoletne amortizacije in stroškov obratovanja odbitna postavka pri ugotavljanju osnove za davek od dohodkov, ki jih lastnik doseže med drugim z oddajanjem poslovnih prostorov v najem.
ZOR člen 169, 169/2, 167, 200. ZPP (1977) člen 201.
povzročitev škode - odgovornost za drugega - odgovornost za mladoletnika - odgovornost iz pravičnosti - denarna odškodnina - pretrpljene telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba očesa - sosporniki - enotno sosporništvo
Za odgovornost staršev, da na podlagi pravičnosti povrnejo škodo, ki jo je povzročil njihov mladoletni otrok, sposoben za razsojanje, je poleg drugih okoliščin, ki kažejo na pravičnost takega oškodovančevega zahtevka, vedno odločilno tudi premoženjsko stanje staršev in oškodovanca. Iz ugotovitev nižjih sodišč pa izhaja, da starša petega toženca razen stanovanja, v katerem družina živi, drugega premoženja nimata, pokojnina, ki jo prejema oče petega toženca je nizka, enako pa velja tudi za dohodke matere petega toženca, poleg tega pa morata starša petega toženca preživljati še dve sestri petega toženca, ki se še redno šolata. Na drugi strani pa živi oškodovanec po ugotovitvah nižjih sodišč vendarle v ugodnejših razmerah, saj sta njegova starša lastnika 6 ha velike kmetije, na kateri bo tožnik tudi v bodoče živel in delal.
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišča druge stopnje, da je tožnik zahteval objavo popravka z dne 27.3.1995 po preteku roka iz 2.odst. 9.čl. Zakona o javnih glasilih (Ur.l. RS, št. 18/94) in da zato tožena stranka po 7. alinei 13.čl. popravka ni bila dolžna objaviti. Ni mogoče pritrditi tožniku, da je začel teči rok za zahtevo za objavo popravka šele po prejemu kasete, saj določba 11.čl. cit. zakona na tek roka po 2.odst. 9.čl. ne vpliva.