dovolitev priglašenih del - obnova postopka - prizadete stranke
V postopku za izdajo odločbe o priglasitvi del imajo sosedje - mejaši kot prizadete stranke pravico udeleževati se upravnega postopka zaradi varstva pravic in pravnih koristi.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu imetnika stanovanjske pravice - posledica pisne privolitve
Pisna privolitev, določena v 1. odstavku 117. člena SZ, predstavlja enostransko izjavo volje, katere vsebino in posledice določa že sam zakon. Na podlagi izjave s takšno vsebino, ki jo je tožnik dal prvotoženki, jo podpisal in dal podpis overiti, zato ne more postavljati trditve, da je pričakoval, da bo on postal lastnik stanovanja, ne pa prvotoženka, ki je stanovanje kupila. To bi pomenilo, da je tožnik naložil prvotoženki obveznost, kar pa ni mogoče storiti z enostransko izjavo volje.
denacionalizacija poslovnih stavb - začasna odredba - rok
Predlog za začasno odredbo po ZLPP je bilo možno vložiti le do 7.6.1993. Rok po ZLPP je prekluziven rok in se ne pokriva z rokom za vlaganje denacionalizacijskih zahtevkov po ZDen. Rok za zavarovanje teh zahtevkov po ZLPP je krajši iz razloga, da se zaradi postopkov denacionalizacije ne bi bistveno podaljševal proces lastninskega preoblikovanja podjetij.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - ožji družinski člani
Lastnikova dolžnost prodaje zasedenega stanovanja nastopi, ko to zahteva katera izmed oseb, naštetih v 117. členu SZ, ki lahko pridobi lastninsko pravico na stanovanju in ki se izkaže s pisno privolitvijo imetnika stanovanjske pravice. Ta s pisno privolitvijo ne prenaša svoje pravice do odkupa temveč odloči le o tem, kateri izmed upravičencev do privatizacije ima pravico do odkupa stanovanja po 117. in naslednjih členih SZ. Zato dejstvo, da tožnikov oče, ki je imetnik stanovanjske pravice ni državljan RS, ne more vplivati na tožnikovo pravico do odkupa stanovanja. Razloženi pomen pisne privolitve imetnika stanovanjske pravice iz prvega odstavka 117. člena SZ tako izključuje uporabo načela, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam.
nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - vojaško stanovanje - dodelitev po 25.6.1991
S strani toženca zatrjevani namen preselitve iz prejšnjega v sporno stanovanje, ki naj bi bil v razreševanju stanovanjske stiske štiričlanske družine (pri tem se nekorektno sklicuje na odločbo v zadevi II Ips 157/93, kjer je bila navedena okoliščina relevantna le v zvezi z ugotovitvijo obsega pravic nezakonito vseljenega na prejšnjem stanovanju, na katerem naj bi imel stanovanjsko pravico, oziroma v zvezi z vprašanjem, ali mu je ta pravica prenehala iz kakšnega od razlogov po ZSR, ne pa zaradi preselitve v nezakonito dodeljeno stanovanje iz bivšega vojaškega stanovanjskega sklada) in njegovo sklicevanje na pravilnik o službenih stanovanjih tožeče stranke, ki konkretizira pojem primernega stanovanja za štiričlansko družino, sta za odločitev povsem nerelevantni okoliščini. Bistveno je le, da je odločba vojaškega organa z dne 16.8.1991 brez učinka in ne more biti temelj pridobitvi imetništva stanovanjske pravice D. Ž. na spornem stanovanju. Zato je potrebno šteti, da ga zaseda brez veljavnega pravnega naslova oziroma nezakonito in ga je dolžan izprazniti (58. člen Stanovanjskega zakona, Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94 - v nadaljevanju SZ). Če pa je tako, ga tudi odkupiti ne more (1. odstavek 117. člena SZ).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Za presojo, ali gre za premoženjski zahtevek po 382. členu ZPP, ni pomembno, ali je odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka, to je o tem, ali je tožena stranka dolžna skleniti prodajno pogodbo s tožečo stranko, odvisna od tega, ali je bila tožnica imetnica stanovanjske pravice ali ne. Ta ugotovitev ima naravo predhodnega vprašanja, ki za presojo dovoljenosti revizije ni odločilno.
dolžnost preživljanja - zvišanje preživnine - pobot - primeri, ko je pobot izključen - pobot preživnine z najemnino
Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da pobotanje med preživninsko terjatvijo ml. tožnika in toženčevo terjatvijo nasproti tožnikovi materi ni dovoljeno.
ZOR člen 26, 30, 552, 454, 454/1, 552, 552/1. ZTLR člen 20, 33, 34, 34/1.
pogodba - sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - pogajanja - prodaja - prodajna pogodba - menjava - menjalna pogodba - pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - izročitev stvari v posest
Vprašanje, ki ga načenja revizija ali je šlo v tem primeru za menjalno pogodbo (avtomobil za nepremičnino in doplačilo) ali za dve prodajni pogodbi (za avtomobil in za nepremičnino), je za rešitev tega spora nepomembno, saj je tako pri eni kakor pri drugi poleg obligacijske pomembna tudi stvarnopravna komponenta - prenos pravice razpolaganja oziroma, kot v tej zadevi, lastninske pravice. Zakon namreč določa, da se z menjalno pogodbo vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku, da mu bo izročil stvar, ki se menjuje, tako da bo ta pridobil lastninsko pravico (prvi odstavek 552. člena ZOR) oziroma se prodajalec s prodajno pogodbo zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu, tako da bo ta pridobil lastninsko pravico (prvi odstavek 454. člena ZOR). Na podlagi pravnega posla (prvi odstavek 20. člena zakona o temeljnih lastninskopavnih razmerjih -ZTLR) pa se pridobi lastninska pravica na premični stvari z njeno izročitvijo (prvi odstavek 34. člena ZTLR) na nepremičnini pa z vpisom v javno knjigo - 33. člen ZTLR). Tako se pokaže, da je utemeljen zahtevek, da mora toženec spričo sklenjene pisne pogodbe omogočiti tožniku, da bo pridobil lastninsko pravico na predmetu pogodbe, se pravi, da mora izstaviti za vpis v javno knjigo primerno listino.
revizija - dovoljenost revizije - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa v prvem odstavku 385. člena, da se revizija lahko vloži zaradi bistvene kršitve nekaterih določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena (absolutne bistvene kršitve), zaradi bistvenih kršitev iz prvega odstavka tega člena (relativne bistvene kršitve) pa le, če so bile storjene v postopku pred sodiščem druge stopnje. Slednje je potrebno razumeti širše, se pravi, da so lahko revizijski razlog ne le relativne kršitve storjene "prvič" na pritožbeni stopnji, marveč tudi tiste, ki so bile storjene na prvi stopnji in jih je revident uveljavljal s pritožbo, višje sodišče pa jih neutemeljeno ni sankcioniralo in jih je tako storilo tudi samo. Iz povedanega seveda izhaja, da revident, ki takšnih kršitev ni uveljavljal v pritožbi, jih ne more uveljavljati niti v reviziji.
pridobitev z naturalizacijo - pogoj znanja slovenskega jezika - če koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov
Sprejem v državljanstvo Republike Slovenije je možen, če prosilec izpolnjuje pogoje, med drugim tudi pogoj znanja slovenskega jezika. Ne glede na predpisane pogoje pa lahko pridobi državljanstvo, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih ali podobnih razlogov po predhodnem mnenju Vlade Republike Slovenije.
Če je priglašena graditev nadstrešnice, dejansko pa so izvršena adaptacijska dela z nadzidavo betonskega objekta, je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje.
pridobitev - državljan druge republike - obsojena oseba - nevarnost za javni red in mir - prosti preudarek - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Upravni organ po prostem preudarku zavrne vlogo za pridobitev državljanstva RS tudi, če vlagatelj izpolnjuje vse pogoje po zakonu, ako bi sprejem take osebe v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red in mir, varnost ali obrambo države.
Tudi odločba po prostem preudarku mora vsebovati bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze za obstoj nevarnosti za javni red.
Pogodba je navidezna, če stranki na sporni parceli nista hoteli ustanoviti služnosti in je do takšnega zapisa v pogodbo prišlo zato, ker sta hoteli prikriti drugo, tedaj nedovoljeno prodajno pogodbo. Nedovoljeno zato, ker niso bili izpolnjeni pogoji iz v času sklenitve pogodbe veljavnega zakona o kmetijskih zemljiščih - Ur.l. SRS, št. 17/86 - preč.b. in Ur.l. RS, št. 9/90).
ZUP člen 5, 14, 242. ZUS (1977) člen 17, 17/2, 39, 39/2. ZUN člen 74, 74/3, 76, 76/2.
ukrepi urbanističnega inšpektorja - izvršba - pomoč neuki stranki
Tožena stranka bi glede na pritožbene ugovore morala presoditi (242. člen ZUP) možnost odloga izvršbe in časovno utemeljenost prvostopnega sklepa o dovolitvi izvršbe, zlasti ker bi z možno pravnomočnostjo lokacijskega dovoljenja tožnikoma lahko nastala težko popravljiva škoda z odstranitvijo objekta in ker javni koristi ne nasprotuje odložitev izvršitve odstranitvene odločbe do ugotovitve pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja, saj je namen ZUN tudi na ta način možno doseči. V temeljnih načelih upravnega postopka (5. in 14. čl. ZUP) je določeno, da morajo upravni organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice ter skrbeti, da nevednost in neukost stranke v postopku nista v škodo pravici, ki ji po zakonu gre.
pridobitev lastninske pravice - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - gradnja na tujem svetu - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba
V pravnem prometu nepremičnin se domneva, da je lastnik nepremičnine tista oseba, ki je kot takšna vpisana v zemljiško knjigo, ne pa tista, ki jo ima v posesti. Namen vpisa v zemljiško knjigo je publikacija lastništva. Vendar pa se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo lahko sklicuje le tisti, ki ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da je lastnik neka tretja oseba. Tožnica torej ne bi bila dobroverna, če bi glede na okoliščine primera, v času sklepanja menjalne pogodbe z B., lahko vedela, da je tožena stranka pridobila lastninsko pravico na spornem delu zemljišča izvenknjižno, že po samem zakonu (s priposestvovanjem). Če pa bi se ugotovilo, da se je tožnica pri sklepanju menjalne pogodbe oprla na podatke zemljiške knjige po katerih sta lastnika spornega dela zemljišča B. in da ni imela nobenih razlogov, da bi dvomila v njihovo pravilnost, tožena stranka kasneje ne bi mogla uveljavljati nevknjižene pravice, ki jo je pridobila z priposestvovanjem (ne glede na sodbo na podlagi pripoznave). Takšno stanje je pravno pravilo paragrafa 1500 ODZ izrecno reševalo, ko je določalo: "Pravica pridobljena s priposestvovanjem ali zastaranjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil stvar ali pravico, še preden je bila s priposestvovanjem ali zastaranjem pridobljena pravica vpisana." Če bi sodišče ugotovilo, da tožnica v času sklepanja menjalne pogodbe ni bila dobroverna, lastninske pravice na spornem delu zemljišča ni mogla pridobiti. Prav tako je, v primeru njene nedobrovernosti, ni mogla pridobiti po določilih 24. in 25. člena ZTLR. Vendar ne iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče druge stopnje, temveč zato ker slaba vera graditelja izključuje originaren način pridobitve lastninske pravice na zemljišču.
Tako tožba tožeče stranke kot negatorna nasprotna tožba (42. člen ZTLR) tožene stranke imata enako podlago - zatrjevano lastninsko pravico na spornem delu zemljišča. Enaka podlaga pa postavlja odločitvi o tožbenem in nasprotnem tožbenem zahtevku v medsebojno odvisnost. Drugače bi bilo le v primeru, če bi bila negatorna tožba izključena, npr. ker bi imela tožnica pooblastilo za vznemirjanje tožene stranke kot lastnice v kakšni drugi stvarni pravici in ne v lastninski.
izredna pravna sredstva - rok za vložitev - pravočasnost - pravni pouk
Toženec ne izpodbija ugotovitve izpodbijanega sklepa, da je šele dne 12.11.1993 vložil revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. opr. št. II Cp 27/93 z dne 16.6.1993, ki jo je prejel dne 25.6.1993. V opravičilo navaja, da za rok za vložitev revizije ni vedel, ker mu ni bil dan pravni pouk. Vendar ta okoliščina ne more opravičiti zamude roka. Zakon o pravdnem postopku namreč ne določa, da bi morale sodne odločbe navajati pravni pouk za izredna pravna sredstva.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po 3. odstavku 382. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Z novelo ZPP (Ur.l. RS, št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil določen znesek 80.000,00 SIT. Vendar je v 3. odstavku 10. člena te novele določeno, da se o reviziji zoper drugostopno sodbo v postopku, ki je bil začet pred uveljavitvijo novele, odloči po določbah ZPP, ki so se uporabljale do uveljavitve tega zakona. V času vložitve tožbe, dne 1.3.1988, je bila revizija dovoljena, če je vrednost spornega predmeta, navedenega v tožbi, presegala 800.000,00 tedanjih din (80,00 SIT).
Tožniku ni prenehalo stanovanjsko razmerje in tudi ni bilo podlage za odpoved stanovanjskega razmerja brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov po določbah zakona o stanovanjskih razmerjih (148.čl. stanovanjskega zakona). Navedene ugotovitve so pomembne za odločitev v tej zadevi, kajti o tem, da je tožnik stanovanje tožene stranke izpraznil in ji ga izročil (126.čl. stanovanjskega zakona), ni bilo spora.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Sporni znesek ne presega vrednosti, ki je potrebna za dovoljenost revizije. Zato je revizijsko sodišče zavrglo revizijo stranskega intrervenineta kot nedovoljeno (392.čl. ZPP).