ZZZPB člen 1, 1/3, 19, 21, 32, 32/1-2.ZUP člen 8, 8/1, 143, 242, 243, 245.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - kršitve pravil postopka
Če organ druge stopnje postopek dopolnjuje in iz predloženih spisov izhaja prav to, gre za situacijo, ki jo ureja 242. člen ZUP, ne pa 243. člen. Ne na podlagi 242. člena in ne na podlagi 243. člena ZUP pa drugostopni organ ne more na novi pravni podlagi, ki ni obstajala v času odločanja na prvi stopnji, zahtevka, ki je bil zavrnjen na prvi stopnji, na novo zavrniti, če nima za to izrecne podlage v zakonu.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za uvedbo postopka
Ker zakon o tujcih nima določbe, iz katere bi izhajalo, da tujec s statusom begunca ne more zaprositi za dovoljenje za začasno prebivanje, je po presoji sodišča potrebno ugotoviti, ali je tožnik ob vložitvi prošnje za to dovoljenje imel status begunca, zaradi katerega bi izpolnjeval pogoj zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji. Torej tujec po določbah 2. odstavka 13. člena ZTuj lahko zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje, dokler na območju Republike Slovenije zakonito prebiva.
Neobstajanje dokazil o času vročitve izpodbijanega akta tožniku in o času vložitve tožbe ne more iti v škodo tožnikove ustavne pravice do pravnega sredstva (25. člen ustave Republike Slovenije), v tem primeru do tožbe v upravnem sporu.
Tudi odločba, s katero je zavrnjen zahtevek za napredovanje pedagoškega delavca v naziv, mora vsebovati vse elemente, določene v 2. odstavku 209. člena ZUP, še zlasti pa jasno in popolno ugotovljeno dejansko stanje in natančno navedbo predpisov, ki so narekovali sprejeto odločitev.
Ob upoštevanju vseh procesnih dejanj, opravljenih v preiskavi in po vloženi obtožnici, prvostopnemu sodišču ni moč očitati zavlačevanja postopka oziroma takšne neažurosti pri obravnavanju te kazenske zadeve, da bi šlo za kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP, oziroma za kršitev obtoženčeve ustavno zagotovljene pravice, da se o obtožbi zoper njega odloči v razumnem roku.
Če v postopku predhodnega preizkusa prijave modela oz. vzorca niso odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti, je prijavo mogoče zavreči samo, če zaradi neodpravljenih pomanjkljivosti ni mogoče ravnati po prijavi.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - nemožnost vračanja v naravi - odškodnina - kršitev pravil postopka
Če upravičencu vrnitev podržavljenih kmetijskih zemljišč ni možna, ker so v lasti drugih fizičnih ali civilnih pravnih oseb, gre upravičencu pravica do odškodnine v vrednostnih papirjih (delnice, obveznice). Uradna oseba, ki vodi postopek, mora upravičenca izrecno opozoriti na pravico zahtevati vrnitev premoženja v obliki odškodnine.
Omejitev investitorjeve pravice razpolaganja z zemljiščem (53. člen ZUN) mora prizadeta stranka v upravnem postopku dokazati z ustrezno listino denacionalizacijskega organa (začasno odredbo ali odločbo o vrnitvi nepremičnine), kolikor omejitev temelji na določbi 1. odstavka 88. člena ZDen.
Obratovalnica preneha na podlagi obrtnikove odjave in upravni organ z upravnim aktom le ugotovi, da je obratovalnica prenehala z odjavo (deklaratoren akt). Ugotovi se le dejstvo in čas prenehanja obratovalnice. Prenehanje obratovalnice ni mogoče vezati na izvršljivost odločbe.
odločba - sestavni deli - obrazložitev - napredovanje v naziv
Ker tožena stranka ni razložila, katerih od v tožničini zahtevi za napredovanje naštetih drugih strokovnih del ni štela za takšna, ki bi bila povezana s tožničinim vzgojnoizobraževalnim delom, je s tem kršila načelo zakonitosti, izraženo v 4. členu ZUP in 2. odstavek 209. člena ZUP, ker zaradi pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe te ni mogoče preizkusiti, kot tudi ne tožbene trditve, da je bil pri odločanju o tožničini zahtevi uporabljen zanjo manj ugoden predpis (18. člen pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92, 42/92) oziroma 8. člen pravilnika o spremembah navedenega pravilnika ... (Uradni list RS, št. 54/93).
Ker se inšpekcijski ukrep uvede po uradni dolžnosti, se tožnikova prijava lahko v tem primeru šteje le kot podlaga za uvedbo upravnega postopka po uradni dolžnosti. Zato tožnik, ki je dal tovrstno prijavo, nima lastnosti stranke v tem inšpekcijskem postopku in zato tudi ne more zahtevati izdaje odločbe.
ZUI člen 175. URS člen 120, 120/2, 153. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 5, 5/1.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - mentor - odločba - sestavni deli - obrazložitev
Ali je tožničina visoka izobrazba meteorološke smeri fizike ustrezala opredelitvi vrste in stopnje izobrazbe za učitelja fizike po sklepu takratnega strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje o vrsti in stopnji izobrazbe učiteljev in sodelavcev za predmete skupne vzgojno-izobrazbene osnove (Ur.l. SRS, št. 25/85), bi morala ugotoviti tožena stranka (Ministrstvo za šolstvo in šport) že v upravnem postopku, česar pa ni storila in brez te ugotovitve izdala zavrnilno odločbo o neprimerni smeri tožničine visoke izobrazbe.
Prostori, ki jih lastnik stavbe v skladu s sprejetim pravilnikom uporablja kot prostore, zgrajene za nastanitev posameznikov (kot samski dom), na katerih njihovi uporabniki niso pridobili stanovanjske pravice, ampak so jim bili ti poslovni prostori dodeljeni s sklepi za začasno bivanje v samskem domu - kot podstanovalsko razmerje, se po SZ ne štejejo za stanovanja.
Izdaja ugotovitvene odločbe o stvarni pristojnosti upravnega organa ni niti v zakonu o splošnem upravnem postopku, niti v kakem drugem zakonu urejena kot upravna stvar. Odločitev o stvarni pristojnosti je odločitev o procesnem vprašanju, ki ne more biti predmet samostojnega upravnega odločanja oz. sodnega varstva zaradi molka organa.
DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - UPRAVNI POSTOPEK
VS12127
ZLPP člen 3, 9, 12.ZDen člen 68, 88, 88/1, 88/2.ZPod člen 83, 183, 184, 185.
začasna odredba
Po uveljavitvi ZLPP določba 68. člena ZDen ne more biti več temelj za zavarovanje zahtevkov v procesih lastninskega preoblikovanja podjetij. Toda dejstvo, da organ prve stopnje o predlogu za izdajo začasne odredbe ni odločil pred uveljavitvijo ZLPP, po mnenju sodišča ne more iti v škodo denacionalizacijskih upravičencev. Zato bi organ prve stopnje ob uveljavitvi ZLPP moral denacionalizacijskim upravičencem dati možnost, da se izjavijo o svojem predlogu in ga po potrebi uskladijo z ZLPP in o takem predlogu postopati in odločiti po določbah ZLPP (12. člen).
Stanovanjsko razmerje preneha po 58.čl. zakona o stanovanjskih razmerjih zaradi več kot 6 mesečne neuporabe stanovanja. Pri tem ni pomembno, kje živi dotedanji imetnik stanovanjske pravice. Gre za samostojen razlog za prenehanje stanovanjskega razmerja, ki ni odvisen od okoliščin, ki so pomembne za ugotavljanje odpovednih razlogov po 60. čl. istega zakona. Zato tožena stranka neutemeljeno povezuje 58. in 60. člen zakona o stanovanjskih razmerjih.
ZKZ člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/5, 14/6.ZUP člen 209, 209/2, 245.
sprememba namembnosti - odškodnina - valorizacija
V 6. odstavku 14. člena ZKZ je določeno, da občinski upravni organ, ki odmerja odškodnino, valorizira z odlokom določeno vrednost točke za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda v skladu z indeksom cen na drobno v Republiki Sloveniji, ki ga na koncu vsakega meseca objavlja Zavod Republike Slovenije za statistiko. Tožena stranka pa je v ponovnem postopku kršila pravila postopka, ker v izpodbijani odločbi ni obrazložila podatka o tem, kako in na podlagi katerega objavljenega indeksa cen na drobno v RS, ki ga na koncu vsakega meseca objavlja Zavod RS za statistiko, je obračunala odškodnino, da bi tožnica lahko njen obračun preizkusila.
ZUKZ člen 17. Dunajska konvencija o pogodbenem pravu člen 60, 70.
pravno nasledstvo držav - ustavitev izvajanja mednarodne konvencije
Ne vpliva na dopustnost sodnega postopanja dejstvo, da še ni rešeno vprašanje pravnega nasledstva po bivši SFRJ, saj ima vprašanje pravnega nasledstva lahko vpliv le na odnose med državami kot javnopravnimi subjekti, ne pa na pravnogospodarska razmerja med zasebnimi subjekti. Enako velja za dejstvo, da Republika Srbija in Republika Črna gora še nista povsod mednarodno priznani kot državi, saj se to tiče le vprašanja javnega prava in dopustnosti njihovega nastopanja v mednarodnih odnosih. Sicer pa Republika Srbija in Republika Črna gora obstojita de facto kot državi in se jima zato po učenju mednarodnega javnega prava prizna ta pravna subjektiviteta. Vprašanje pravne osebnosti tožeče stranke pa se po določilu 17. člena zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih presoja po pravu države, po kateri je bila pravna oseba ustanovljena. Tožeča stranka je pravna oseba, saj ves čas nastopa kot nosilec pravic in obveznosti, kar izhaja tudi iz dejstva, da je sklenila v tem postopku obravnavano gospodarsko pogodbo in opravljala dela v tujini.
Ni mogoče šteti za dokazano, da Republika Srbija ne spoštuje v poštev prihajajoče Haaške konvencije o olajšanju mednarodnega pristopa k sodišču, po kateri imajo subjekti iz držav podpisnic načelno enak položaj pred sodiščem v drugi državi kot lastni državljani. Samo v primeru, če bi to bilo dokazano, bi to lahko bil razlog za tako imenovano retorzijo - ustavitev izvajanja Haaške konvencije v Republiki Sloveniji proti subjektu iz države kršiteljice konvencije, kot to določata 2. b točka 60. člena in 1. a točka 72. člena Dunajske konvencije o pogodbenem pravu.
Stranka mora v priglasitvi konkretno navesti nameravana dela, da bi se moglo ugotoviti, ali po predpisih zadostuje priglasitev del, ali je potrebno pridobiti lokacijsko dovoljenje.