Pravdna stranka, ki zanjo neugodne sodbe prve stopnje ni izpodbijala s pritožbo, nima revizije zoper pravnomočno sodbo druge stopnje, s katero je bilo odločeno o pritožbi nasprotne pravdne stranke.
Pravna narava odškodnine za nepremoženjsko škodo ni v tem, da se z denarno odškodnino povrne škode ali odpravijo škodne posledice; denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo pomeni le določeno satisfakcijo, ki prizadetemu pomaga, da si z drugimi dobrinami s pomočjo prisojenih denarnih zneskov olajša stanje in s tem zmanjša vpliv škodnih posledic. V teh okvirih sodišča določajo odškodnino, ki mora ustrezati pravnemu standardu pravične denarne odškodnine. Pojem pravičnosti pa ne zajema samo oškodovanca, pač pa tudi odgovorno osebo in vse ostale upravičence in zavezance za pravično denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo. To pomeni, da morajo biti odškodnine med seboj primerljive in da je zlasti treba razlikovati med odškodninami za majhne, hude in posebno hude ali katastrofalne škode.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina zakonca - preživnina za določen čas
Dohodkov, ki jih zakonec pridobiva iz naslova upravljanja s skupnim premoženjem (npr. iz naslova najemnine za poslovni prostor, ki je del skupnega premoženja) v času zakonske zveze, ni mogoče brezpogojno šteti za dohodke, s katerimi bo razpolagal po razvezi zakonske zveze in katere je treba upoštevati pri oceni, ali bo po razvezi (popolnoma) preskrbljen in ali ima zato pravico do preživnine od razvezanega zakona (81. člen ZZZDR). Za take dohodke jih je mogoče šteti le pod pogojem, da je ugotovljeno, da bo imel tak zakonec te dohodke tudi po razvezi zakonske zveze, bodisi na podlagi sporazuma zakoncev, sklenjenega pred koncem glavne obravnave v razvezni pravdi, bodisi na podlagi dotlej izdane sodne odločbe o delitvi skupnega premoženja. Neupoštevanje tega pogoja lahko pomeni zmotno uporabo materialnega prava.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - določitev vrednosti stanovanja
Tožnica bi imela pravico sklicevati se na cenitev gradbene vrednosti stanovanja (4. odst. 121.čl. stanovanjskega zakona), vendar samo pred sklenitvijo pogodbe. Tožnica pa je podpisala pogodbo potem, ko je že vedela za drugačno cenitev. S sklenitvijo pogodbe je realizirala svojo pravico iz 117.čl. stanovanjskega zakona in s tem izgubila možnost zahtevati sklenitev druge pogodbe pod drugačnimi prodajnimi pogoji.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarni zahtevek - vrednost spornega predmeta - navedba v tožbi
Tožeča stranka je s tožbo v tej pravdi uveljavljala dva tožbena zahtevka: prvi zahtevek iz naslova jamčevanja za stvarne napake - in drugi zahtevek za plačilo odškodnine (za škodo, ki je nastala kot posledica stvarnih napak). Prvi zahtevek je imel po svojih značilnostih naravo nedenarnega zahtevka, drugi pa naravo denarnega zahtevka. Višina drugega, denarnega odškodninskega zahtevka, čeprav postavljenega v isti tožbi, ni pomenila navedbe vrednosti spornega predmeta za del spora, ki je obravnavan v reviziji.
ZDSS člen 14, 14/1. ZPP (1977) člen 4, 362, 362/1, 362/2, 373, 373-1, 373-2.
postopek pred delovnim sodiščem - postopek s pritožbo - kršitev načela neposrednosti - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje odloči o zahtevku praviloma na podlagi neposrednega obravnavanja (1. odstavek 14. člena ZDSS v zvezi s 4. členom ZPP), o vloženem pravnem sredstvu pa odloči sodišče druge stopnje praviloma brez obravnave (1. odstavek 362. člena ZPP).
Vendar pa načelo neposrednosti učinkuje tudi v postopku pred sodiščem druge stopnje. Zato to sodišče le na seji senata in brez na obravnavi ponovljenih, pred sodiščem prve stopnje neposredno izvedenih dokazov, ne sme spremeniti dejanskega stanja (2. odstavek 362. člena ZPP v zvezi s 1. in 2. točko 373. člena ZPP).
delovno razmerje pri delodajalcih - poskusno delo - prenehanje delovnega razmerja
Do izteka poskusnega dela, komisija, ki je spremljala in ocenjevala delo, ni mogla dati pozitivnega mnenja o njegovem poskusnem delu, ker zahtev za delo v prometu ni izpolnil. Zato mu je po odločitvah samoupravnih organov tožene stranke pravilno in ob upoštevanju določb 32. in 33. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 do 18/88) delovno razmerje prenehalo z dnem dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - obnova postopka
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za obnovo postopka, ker je treba krivo pričanje priče in kaznivo dejanje sodnika pri izdaji odločbe dokazati s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Tožnik takih sodb ni predložil. Sodišče druge stopnje je odločbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pregon kaznivega dejanja ni bil zastaran, zato ugotavljanje omenjenih okoliščin ni bilo dovoljeno kot predhodno vprašanje. Revizija je bila zavrnjena, saj je bilo ugotovljeno, da je javno tožilstvo ovadbe zavrglo, zahteva oškodovanca kot tožilca, to je tožnika, pa je bila pravnomočno zavrnjena.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizija - novote
Vprašanje pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja, kamor spada tudi navajanje novot, ki jih revizija zatrjuje v zvezi z izdajo novega sklepa o prenehanju delovnega razmerja revidentu, že glede na določbo tretjega odstavka 385. člena ZPP ne more biti revizijski razlog.
ZDSS člen 73. ZPP (1977) člen 385, 386, 393. ZTPDR člen 58, 5871-4.ZZD člen 152, 152/2-3.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - izredna pravna sredstva - revizija
Če je revizija vložena na podlagi 73. člena ZDSS, mora revident v njej navesti razloge za revizijo in jih mora tudi utemeljiti. Če tega ne stori, izpodbijane določbe ni mogoče preizkusiti.
Ugovore v reviziji, ki se nanašajo na disciplinski postopek pri toženi stranki, je šteti med materialnopravne in ne procesnopravne ugovore.
Razporeditev na delovno mesto, na katerem ima delavec manjšo plačo, je zakonita, če je bila izvedena v skladu z določbami zakonov in drugih aktov, ki urejajo razporejanje.
delovno razmerje v državnih organih - razporejanje delavcev
Tožnik je imel status višjega upravnega delavca, pristojni minister pa ga je imenoval v naziv upravni delavec. Razlog je bila reorganizacija. Tožnik je menil, da bi ga bilo treba pred ponovnim imenovanjem razrešiti na delovnem mestu višjega upravnega delavca. Nižji sodišči sta menili, da to ni potrebno, ker je bilo imenovanje posledica reorganizacije. Revizijsko sodišče je razveljavilo odločbo sodišča drug in prve stopnje, ker obstaja dvom ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. 24. člen ZDDO določa predhodno razrešitev višjega upravnega delavca pred razporeditvijo, vendar sodišči nista ugotavljali koliko delovnih mest na katerem je bil razporejen tožnik po prejšnji ureditvi je še ostalo in kako so bili razporejeni delavci, ki so bili na tako delovno mesto razporejeni.
plače in drugi prejemki - odpravnina - konkurenčna klavzula - odškodnina za konkurenčno klavzulo - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba prvostopne sodbe po pritožbi - dokazi in izvajanje dokazov
Če odločitev sodišča prve stopnje ne temelji na posredno izvedenih dokazih, ampak na neposredno izvedenih, in ne na listinah, potem pritožbeno sodišče ne more brez obravnave spremeniti odločitve sodišča prve stopnje, zaradi drugačne presoje dokazov.
Pogodbe o zaposlitvi delavcev s posebnimi pooblastili so glede urejanja plač in drugih prejemkov obligacijske narave, zato se za presojo njihove veljavnosti ustrezno uporabljajo določbe obligacijskega prava. Za te delavce ne veljajo ustrezne določbe splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
izredna pravna sredstva - revizija - prepozno vložena revizija
Ker je bila revizija na Vrhovno sodišče naslovljena in nanj tudi poslana, očitne pomote v tem primeru ni mogoče ugotoviti. Zato je revizijsko sodišče revizijo v skladu z določbo 392. člena ZPP zavrglo.
Zaradi izteka delovnega dovoljenja tujcu, le temu preneha delovno razmerje, ne glede na to, če je invalid. Po 16. členu Zakona o zaposlovanju tujcev invalidi niso izjeme.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - neopravičena odsotnost z dela
Neopravičena je vsaka odsotnost z dela, ki ni opravičena. Odsotnost z dela je opravičena v primerih, ki jih določa zakon, kolektivna pogodba in splošni akt delodajalca ter odsotnost, ki jo odobri pristojni organ oziroma pooblaščeni delavec.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost
Revizija je vložena na podlagi 73. člena ZDSS. Revizija je bila zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in da postopek ni bil bistveno kršen. Kršitev delovnih obveznosti je bila ugotovljena na podlagi izvedenih dokazov. Ukrep je bil tožniku izrečen zaradi neopravičenih izostankov z dela. Odločba sodišča druge stopnje naj bi bila nezakonita, ker sodišče ni upoštevalo dejstva, da je dobil v času, ko je neopravičeno izostal z dela osebni dohodek. Ta okoliščina pa ni bila bistvena za odločitev.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovne obveznosti -zloraba položaja
Zloraba položaja je v tem, da kršitelj sicer ima pooblastilo za dejanje, vendar tega dejanja ne opravi v interesu organizacije oziroma delodajalca, pač pa v svojem interesu oziroma za svojo korist.
Pravna pravila prejšnjega zakona o zemljiški knjigi.
tožba na izbris vknjižbe
Izbris vknjižbe pomeni samo vzpostavitev takega stanja v zemljiški knjigi, kakršno je bilo pred neveljavno vknjižbo. Nič pa ni s tem odločeno o siceršnjih pravnih razmerjih med strankami.
revizija - dovoljenost revizije - pravni interes za vložitev pravnega sredstva - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
Pravovarstveni interes zajema samo odločanje o zahtevku. Stranka, katere zahtevku je bilo v celoti ugodeno, takšne zanjo ugodne sodne odločbe ne more izpodbijati.