varstvo ustavnih pravic – pravica do tajnosti pisem in drugih občil – varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic – subsidiarno sodno varstvo
Varstvo komunikacijske zasebnosti zajema tudi podatke o registriranih – vhodnih in izhodnih – klicih telefonskih številk, njihov čas in trajanje; ni pomembno, ali so podatki pridobljeni s kršitvijo komunikacijske zasebnosti, bili v kakšen namen uporabljeni, niti ni pomembna lastnina nadziranega komunikacijskega sredstva.
človekove pravice in temeljne svoboščine - konkurenca ustavnih pravic - pravica do zasebnosti pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica dediča do posesti stanovanja
Tožnikova pravica do posesti izhaja iz 29. člena SPZ in je v koliziji s toženčevima pravicama do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja. Toženec je sporno stanovanje skupaj s tožnikovo hčerko uporabljal za vsakodnevno zadovoljevanje stanovanjskih potreb, po njeni smrti pa ga v enaki vsebini uporablja sam. Tožnik je stanoval drugje. Zato bi zahtevana zamenjava ključavnice ali izročitev ključa nove ključavnice tožniku omogočila vstop v sporno stanovanje in njegovo dejansko uporabo, kar bi v obravnavani zadevi pomenilo nedopusten poseg v toženčevi človekovi pravici iz 35. in 36. člena URS.
začasna odredba – zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Glede na določbo tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 je mogoče odločati o izdaji začasne odredbe po vsebini, če je pred ali hkrati z zahtevo za njeno izdajo v isti zadevi vložena tožba v upravnem sporu, ki je sposobna za obravnavo (31. člen ZUS-1) in prestane predhodni preizkus v smislu 36. člena ZUS-1. Če namreč tožba ne izpolnjuje navedenih pogojev, se zavrže. V obravnavanem primeru pa prvostopno sodišče o tožbi ni odločilo, temveč je zavrglo le zahtevo za izdajo začasne odredbe, za kar pa ni imelo podlage niti v določbi 32. člena niti v kateri drugi odločbi ZUS-1.
ZUS-1 člen 4. URS člen 14, 22, 34, 49. ZUNEO člen 3, 22. ZJU 65, 65/6.
neizbira na delovno mesto - odločitev ministra, sprejeta na podlagi politične diskrecije – upravni spor zaradi posega v človekove pravice - diskriminacija
Diskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin (prvi odstavek 14. člena URS) je podana samo v primeru, če je neizbira posledica teh okoliščin.
ZJU člen 60, 60/4, 60/5, 65. ZUNEO člen 1, 2, 22. URS člen 14, 22, 49. ZUS-1 člen 76.
neenaka obravnava kandidata – imenovanje na mesto načelnika UE - akt politične diskrecije - natečajna komisija – uradniški svet
Dejstvo, da tožnik ni bil ponovno imenovan na mesto načelnika UE oziroma, da je minister izbral drugega kandidata, po presoji Vrhovnega sodišča še ne pomeni, da je bila tožnik neenakopravno obravnavana oziroma diskriminirana. Diskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin (prvi odstavek 14. člena URS) je podana samo v primeru, če je neizbira posledica teh okoliščin. Če je bila za načelnico UE izbrana druga kandidatka, to še ne pomeni, da je bil tožnik diskriminiran oziroma izbrana kandidatka privilegirana.
Ministrova odločitev je akt politične diskrecije, ki sam po sebi daje ministru pravico do samostojne izbire brez pojasnjevanj izbranemu in drugim kandidatom. Če bi bili za imenovanje položajnih uradnikov poglavitni samo objektivni kriteriji, potem bi imenovanje položajnih uradnikov lahko opravil že uradniški svet, ker pa je v javnem interesu, da se vsakokratna politična volja, izražena na volitvah, manifestira skozi delo vsakokratne vlade, je v pristojnosti ministra, da na podlagi politične diskrecije, ki je izraz vladanja – izvajanje oblasti, izbere položajne uradnike.
ZUS-1 člen 4, 4/2, 40, 40/3. URS člen 27, 35, 53, 54, 55, 56. EKČP člen 8. ZKP člen 213b. Pravilnik o izvrševanju pripora člen 47, 47/1, 47/2.
tožba zaradi posega v človekove pravice zaradi dejanja organa - izvrševanje pripora - ukrep strožjega režima obiskov v priporu - varnostni razlogi - pravica pripornika do obiskov bližnjih sorodnikov - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - domneva nedolžnosti
Strožjo obliko obiskov (za stekleno pregrado) na podlagi drugega odstavka 47. člena Pravilnika odredi direktor zavoda na podlagi prostega preudarka in mu ni treba izdati odločbe in tudi ne posebej utemeljevati razlogov, ki so posebno obliko narekovali.
davek od dohodkov iz dejavnosti – uporaba dokazov, ki so bili pridobljeni v predkazenskem postopku – ekskluzijsko pravilo – izločitev dokazov – dokazovanje – davčni postopek – upravni postopek
V obravnavanem primeru je bila sodna odločba izdana, odrejena preiskava opravljena in zaseženi so bili predmeti (med njimi tudi sporne listine, ki se nanašajo na poslovanje tožnice), ki so bili davčnemu organu prve stopnje odstopljeni na podlagi ZUP in Sporazuma o medsebojnem sodelovanju organov policije in davčnih organov.
Zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožničin očitek o neupoštevanju ekskluzijskega pravila, ki preprečuje uporabo nezakonito pridobljenih dokazov, neizkazan ter posledično zatrjevana kršitev pravice do enakosti orožij, do učinkovitega pravnega sredstva, kršitev ZDavP oziroma ZUP, neutemeljena.
V primeru, ko gre za kršitev ekskluzijskega pravila v upravnem sporu, je po presoji revizijskega sodišča prav tako treba upoštevati načelo sorazmernosti in skrbno presoditi, kateri pravici je treba dati prednost; poseg v ustavno pravico bi bil torej pod določenimi pogoji tudi dopusten, če bi za izvedbo dokaza, pridobljenega s kršitvijo ustavne pravice, obstajale posebej utemeljene okoliščine (npr. obveznost plačevanja dajatev javno pravne narave).
URS člen 44. ZLS člen 37a. ZUS-1 člen 66, 66/1, 80, 80/3-3, 82, 82/2.
prenehanje mandata občinskemu svetniku zaradi odstopa s funkcije – poseg v ustavne pravice
V 44. členu URS je določeno, da ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev. Po presoji pritožbenega sodišča ta pravica vključuje tudi pravico take osebe, da odstopi od opravljanja svoje funkcije sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Ker je tožnik tak odstop dal dne 12. 6. 2008, bi moral občinski svet tožene stranke na prvi naslednji seji v zvezi s tem (brez glasovanja) ugotoviti, da je tožniku zaradi odstopa s funkcije člana občinskega sveta prenehal mandat z dnem ugotovitve občinskega sveta. Ker tega občinski svet ni storil, pač pa je na podlagi glasovanja z večino glasov zavrnil predlagani odstop, je po mnenju Vrhovnega sodišča, prekršil ustavno pravico iz 44. člena URS.
opomin zaradi neopravičenih izostankov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - tožba zaradi varstva ustavnih pravic - pravočasnost
Tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS je potrebno vložiti v roku 30 dni, kot to določa 1. odstavek 26. člena ZUS. Kadar se s tožbo izpodbija posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v ustavne pravice, pa prične rok za vložitev tožbe teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno (1. odstavek 26. člena ZUS).
pravica do sojenja v razumnem roku - pravni interes za sodno uveljavljanje pravice do sojenja v razumnem roku - 23. člen Ustave
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se, izhajajoč iz narave ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, sodno varstvo v upravnem sporu uveljavlja s ciljem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje pristojnega sodišča (Okrajnega sodišča v Piranu). To tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da obstaja pravni interes, ki ga mora imeti tožnik ves čas upravnega spora, le toliko časa, dokler pristojno sodišče o tožbi oziroma pritožbi ne odloči. Ko odloči, pravnega interesa za varstvo te pravice v upravnem sporu ne more biti več. Torej dejanje, ki ga ni več, očitno ne more posegati v ustavno pravico, katere varstvo je uveljavljal tožnik v upravnem sporu zoper toženo stranko.
ZS člen 62, 62/2, 62/3, 62/5, 62/6, 62/7, 62/8.ZUS-1 člen 4, 4/1, 30, 30/3.
predsednik sodišča - izbira in imenovanje - predlog Sodnega sveta - tožba zaradi posega v ustavne pravice
Ker ima tožnica zagotovljeno učinkovito sodno varstvo v upravnem sporu zoper odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, s katero se postopek imenovanja predsednika sodišča konča, po določbi 1. odstavka 4. člena ZUS-1, ne more uveljavljati sodnega varstva v posebnem upravnem sporu zoper posamične akte, izdane v tem postopku.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 66.OZ člen 134, 178.URS člen 22, 35, 157, 157/2.
načelno pravno mnenje - poseg v ustavne pravice -osebnostne pravice - sodno varstvo - upravni spor - subsidiarnost
Sodno varstvo zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin je v upravnem sporu subsidirano (drugi odstavek 157. člena URS in prvi odstavek 4. člena ZUS-1). Niti URS niti ZUS-1 ne pogojujeta drugega sodnega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v upravnem sporu s tem, da so prizadeti osebi pred drugim pristojnim sodiščem zagotovljene enake pravice in da lahko uveljavlja enake zahtevke, kot bi jih sicer lahko uveljavil v upravnem sporu po 66. členu ZUS-1. Zadošča, da je drugo sodno varstvo zagotovljeno.
Pritožbeno sodišče meni, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, v kateri se utemeljeno sklicuje na določbe 6. odstavka 25. člena, 202. člena, 1. odstavka 205. člena in 3. odstavka 402. člena ZKP, da lahko izvenrazpravni senat v primeru, če misli, da niso podani priporni razlogi, sklep o priporu spremeni tako, da pripor zoper obdolženega odpravi. Le v takem primeru je tudi po mnenju pritožbenega sodišča potrebno obdolženca takoj izpustiti iz pripora. Z razveljavitvijo sklepa o priporu pa za obdolženca in sodišče nastane podoben položaj, kot ga ureja 2. odstavek 20. člena Ustave RS, ki določa, da mora biti ob priporu, najkasneje pa v 24-ih urah po njem obdolžencu vročena pisno obrazložena odločba. V primeru razveljavitve sklepa o priporu, ko je obdolženec že v priporu, mora preiskovalni sodnik, tako kot ob njegovi odreditvi, ob uporabi smiselne razlage 2. odstavka 20. člena Ustave RS, najkasneje v 24-ih urah ponovno odločiti o predlogu državnega tožilca o odreditvi pripora in sklep o tem v okviru 24-urnega roka tudi vročiti obdolžencu, saj je, kljub razveljavitvi prvotnega sklepa o priporu, še vedno podan predlog državnega tožilca za odreditev pripora, o katerem je treba odločiti. Takšna je tudi ustaljena kazensko-sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (glej tudi sodbi Vrhovnega sodišča RS, npr.: Ips 128/99 in Ips 220/2001). Zato preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča, ko je v navedenem roku 24 ur izdal in vročil tožniku sklep, s katerim je zoper tožnika ponovno odredil pripor, ki je tekel od 9.9.2003 od 8.55 ure dalje, ravnal v skladu z Ustavo RS in ZKP. Glede na to tudi po presoji pritožbenega sodišča niso podane v tožbi in sedaj pritožbi zoper izpodbijano sodbo zatrjevane kršitve tožnikovih ustavnih pravic.
ZEMLJIŠKI KATASTER - ČLOVEKOVE PRAVICE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1010586
ZUP člen 267. ZUS člen 1, 1/3, 34, 34/1-4.
mejni ugotovitveni postopek - ničnost odločbe - pravni interes za tožbo - zavrženje - varstvo ustavnih pravic - zagotovljeno drugo sodno varstvo
Za nično se lahko izreče le odločba, če so podani razlogi, ki so taksativno določeni v 1. odstavku 279. člena ZUP. Geodetske storitve se ne morejo izreči za nične. Ker ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ne more uspeti v obravnavanem upravnem sporu, kolikor tožbo opira na kršitev ustavnih pravic. Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist.
načelno mnenje – poseg v človekove pravice - začasna odredba
Tožnik je v zahtevi za izdajo začasne odredbe namreč navedel, da zaradi objavljenega spornega načelnega mnenja močno duševno trpi, prizadeta sta njegova čast in dobro ime, povzroča mu obsojanje s strani okolice, sodelavcev in njemu bližnjih ljudi; povzroča mu celo tudi že zdravstvene težave. Teh trditev pa v obravnavanem primeru, ko je predmet upravnega spora presoja zakonitost posega v ustavno pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS) in enakega varstva pravic (22. člen URS), po presoji vrhovnega sodišča ni mogoče zavrniti kot preveč pavšalnih.
Ni podlage za sprejem pristojnosti upravnega sodišča, saj institut subsidiarnega sodnega varstva ni namenjen ugotavljanju kršitev ustavnih pravic in odpravi posledic, ki so nastale zaradi teh kršitev, kadar stranka, ki je imela na razpolago drugo sodno varstvo, tega ni izkoristila.
Kadar stranka vloži tožbo pred nepristojnim sodiščem, ki nato zadevo odstopi pristojnemu sodišču, je s tem začela postopek, katerega mora pristojno sodišče nadaljevati (na podlagi tožbe ali predloga v nepravdnem postopku). To bi v obravnavanem primeru pomenilo, da je z vložitvijo tožbe pred domnevno nepristojnim upravnim sodiščem tožeča stranka sprožila nepravdni postopek, ki bi ga moralo sodišče, kateremu bi bila zadeva odstopljena v pristojno reševanje, nadaljevati po pravilih ZNP. Pri tem bi moralo sodišče upoštevati subjektivno opredelitev, ki jo je navedla tožeča stranka, to je v tem primeru kot nasprotno stranko A. Ta pa ne more biti stranka v nepravdnem postopku po 3. odstavku 113. člena ZZZDR in proti njej tožeči stranki ne bi mogli učinkovito varovati svojih pravic. V obravnavanem primeru se s tožbo ne zahteva ureditev razmerja med staršema, ampak ugotovitev kršitve ustavnih pravic, ki naj bi jih tožena stranka storila z nezakonitim dejanjem. Zato tožnicama ni zagotovljeno drugo sodno varstvo pred sodiščem splošne pristojnosti, ampak le sodno varstvo po 1. odstavku 4. člena ZUS-1 in je sodišče v nasprotju s to določbo odstopilo zadevo v reševanje sodišču splošne pristojnosti.
kršitve ustavnih pravic - začasna odredba po uradni dolžnosti
Ker prvostopenjsko sodišče o tožnikovi tožbi ni odločalo brez odlašanja, bi lahko izdalo po uradni dolžnosti začasno odredbo po 3. odstavku 66. člena ZUS-1. V primeru odločanja o izdaji začasne odredbe po 3. odstavku 66. člena ZUS-1 pa je treba tudi obstoj predpisanega pogoja težko popravljive škode za tožečo stranko presojati v kontekstu varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so zagotovljene z URS.
ČLOVEKOVE PRAVICE - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - UPRAVNI SPOR
VS1010249
ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 4/1, 5, 5/3, 28, 33, 33/1, 75, 75/3.ZPP člen 339, 339/1-14.ZBPP člen 34, 34/2, 34/4.ZVPSBNO člen 1, 2.
brezplačna pravna pomoč – varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu – subsidiarnost sodnega varstva – tožba zaradi molka organa
Sodno varstvo ustavnih pravic v zvezi z odločanjem o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je zagotovljeno v upravnem sporu na podlagi 1. odstavka 2. člena ZUS-1, na podlagi 3. odstavka 5. člena ZUS-1 pa tudi v primeru neizdaje akta, zato posebna tožba na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1 ni dopustna.
NELOJALNA KONKURENCA - ČLOVEKOVE PRAVICE - UPRAVNI SPOR
VS1010478
ZPOmk-1 člen 28, 28/4, 55, 55/3, 56.ZUS-1 člen 4, 4/1, 11.
sodno varstvo – preprečevanje omejevanja konkurence – sklep o preiskavi – upravni spor – poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine
Glede na četrti odstavek 28. člena ZPOmK-1 zoper sklep o preiskavi ni sodnega varstva oziroma se lahko takšen sklep izpodbija le v postopku sodnega varstva zoper odločbo (tretji odstavek 55. člena ZPOmk-1). Za odločanje v upravnem sporu pa je na prvi stopnji pristojno upravno sodišče, če zakon ne določa drugače (11. člen ZUS-1).