ZUS-1 člen 2, 4, 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. ZPol člen 28.
predhodni preizkus tožbe – zavrženje tožbe – ni upravni akt – pritožba na delo policije oziroma policista – akt, ki se lahko izpodbija – varstvo ustavnih pravic – pravočasnost tožbe – začetek teka roka – pritožba po 28. členu ZPol – absolutni učinek zamude roka – prepozna tožba
Obvestilo tožene stranke o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista po 28. členu ZPol ni upravni akt oziroma akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Zato je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo na odpravo obvestila tožene stranke pravilno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi izpodbijanega posamičnega dejanja policista začne teči takrat, ko je posamično dejanje storjeno (prvi odstavek 23. člena ZUS-1) in ne šele z vročitvijo obvestila ministrstva oziroma policije o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista po 28. členu ZPol. Zato je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo zaradi varstva ustavnih pravic pravilno zavrglo kot prepozno na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj je bilo posamično dejanje storjeno dne 3. 2. 2011, tožba pa je bila vložena dne 9. 6. 2011.
ČLOVEKOVE PRAVICE – UPRAVNI SPOR – USTAVNO PRAVO – PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE
VS4002034
EKČP člen 8. URS člen 23, 36, 37, 156. ZPomK-1 člen 28, 29, 54 - 61. ZUstS člen 23, 23/1.
prekinitev postopka sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti določb ZPomK-1 - preiskava v podjetju brez odločbe sodišča - ureditev postopka sodnega varstva po ZPomK-1
Vrhovno sodišče je v skladu s 156. členom URS in prvim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo postopek sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti določb 28. in 29. in 54. do 61. člena ZPOmK-1.
ZPomK-1 člen 28, 29, 54 - 61. ZUstS člen 23, 23/2.
prekinitev postopka zaradi zahteve za presojo ustavnosti določb ZPomK-1
Vrhovno sodišče je v zadevi G 23/2010 z zahtevo začelo postopek za presojo ustavnosti določb 28. in 29. člena ter 54. do 61. člena ZPOmK-1. Ker bi moralo tudi pri odločanju o tožbi v tej zadevi uporabiti sporne zakonske določbe, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo tudi ta postopek sodnega varstva.
ZPOmK-1 člen 28, 29, 54 - 61. ZUstS člen 23, 23/2.
prekinitev postopka zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti ZPOmK-1
Vrhovno sodišče je v zadevi G 23/2010 z zahtevo začelo postopek za presojo ustavnosti določb 28. in 29. člena ter 54. do 61. člena ZPOmK-1. Ker bi moralo tudi pri odločanju o tožbi v tej zadevi uporabiti sporne zakonske določbe, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo tudi ta postopek sodnega varstva.
ZPol člen 56, 56/4. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 36/1-6.
pravica do obrambe – razrešitev dolžnosti - dolžnost varovanja tajnosti podatkov - pravni interes – poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika
Ker je bilo torej glede kriminalistove razrešitve dolžnosti varovanja tajnosti podatkov (glede vprašanj, v zvezi s katerimi je bila v obravnavanem primeru podana zahteva ministru) v istem kazenskem postopku odločeno na način, kot je to v svoji odločbi zahtevalo Ustavno sodišče, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilna navedba sodišča prve stopnje, da izpodbijani akt Ministrstva za notranje zadeve pravno nima več nikakršnih učinkov, saj ne vpliva več na pritožnikove pravice oziroma svoboščine, ki naj bi bile z aktom kršene, s tem pa je tudi odpadel pravni interes tožnika za tožbo v tem delu.
URS člen 22, 44, 90. ZUS-1 člen 3, 4, 4/1, 36, 36/1-4, 36/2, 78, 78/1. ZRLI člen 16 a, 16 a/1.
zakonodajni referendum – pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma – obvestilo predsednika Državnega zbora - določitev koledarskega roka za zbiranje podpisov – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – akt, sprejet v zakonodajnem postopku – napačen pravni pouk – revizija se obravnava kot pritožba
Zoper akt predsednika DZ, s katerim ta obvesti referendumskega pobudnika, da ne bo določil koledarskega roka za zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, ni zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
Ne glede na napačen pravni pouk o pravnem sredstvu in dejstvo, da tožnika ves čas postopka zastopa kvalificirani pooblaščenec (odvetnik), je Vrhovno sodišče vloženo revizijo obravnavalo kot pritožbo, napačen pravni pouk ne more biti v škodo stranki, ki se je nanj zanašala pri varovanju svoje ustavne pravice do sodnega varstva.
odločitev volilne komisije o ugovoru volivca zaradi začasnega zaprtja volišča – upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje pritožbe
Akte, zoper katere je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, določa 105. člen ZVDZ. Med temi akti ni navedena odločba volilne komisije volilne enote, ki se nanaša na odločanje o ugovoru volivca zaradi začasnega zaprtja volišča.
UPRAVNI SPOR – ČLOVEKOVE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001827
ZPomK-1 člen 54, 54/2, 55, 55/1, 55/2, 55/3, 55/4. ZUS-1 člen 4, 4/1, 11, 22, 22/1. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 19, 19/1.
stvarna pristojnost – postopek sodnega varstva po ZPomK-1 – pristojnost Vrhovnega sodišča – kršitev človekovih pravic – zakonitost dejanj Urada za varstvo konkurence - poseg Urada za varstvo konkurence v človekove pravice – pristojnost Upravnega sodišča
Vrhovno sodišče odloča v postopku sodnega varstva zoper odločbe Urada (prvi odstavek 55. člena ZPOmK-1) ter zoper nekatere sklepe Urada (drugi, tretji in četrti odstavek 55. člena ZPOmK-1). ZPOmK-1 ne določa pristojnosti Vrhovnega sodišča za odločanje o zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi Urad posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Vrhovno sodišče zato ni pristojno za odločanje o tej tožbi.
vpis v register nepremične kulturne dediščine – tožba zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine – drugo sodno varstvo – redni upravni spor
V tem primeru procesne predpostavke za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1 niso bile izpolnjene, ker je imel tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo v navedeni zadevi, to je sodno varstvo v rednem upravnem sporu v zvezi z obnovo postopka o vpisu njegove nepremičnine v register kulturne dediščine.
URS člen 19, 25, 32. ZTuj-1 člen 47, 47/1, 50, 50/4. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.
odstranitev tujca iz države - prisilna odstranitev - kršitev ustavnih pravic - pravica do osebne svobode - pravica do pravnega sredstva - pravica do svobode gibanja - izdaja odločbe o odstranitvi - učinkovanje direktive - doktrina lojalne razlage
Da je šlo za prisilno odstranitev, kaže tako način izvršitve odstranitve, to je privedba do državne meje in napotitev čez mejo (to je način odstranitve, določen v petem odstavku 50. člena ZTuj-1, ki določa način prisilne odstranitve), kot tudi sam postopek pred izvršitvijo odstranitve – zadrževanje na policijski postaji, odvzem dokumentov, ki so bili tožniku vrnjeni šele na meji, in podobno.
Že ob razlagi veljavne določbe 50. člena ZTuj-1 (z uporabo t. i. doktrine lojalne razlage) je mogoče zaključiti, da bi tožniku morala biti izdana odločba.
Tožnik je bil pridržan in nato odpeljan do državne meje ter napoten čez mejo, s čimer sta mu bili kršeni ustavni pravici do osebne svobode in svobode gibanja. Tožniku ni bila izdana odločba, s katero bi mu bil določen tudi rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti – zapustitev države, ter posledično vzeto pravno sredstvo, s čemer mu je bila kršena pravica do pravnega sredstva.
Po presoji Vrhovnega sodišča določba 73. člena URS pritožniku ne zagotavlja aktivne legitimacije za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1, ampak mu tako kot vsem drugim, tudi organom, ki se kakorkoli srečujejo s to problematiko, nalaga dolžnost varovanja kulturne dediščine. Ugotavljanje kršitev dolžnosti iz 73. člena URS oz. njihovo sankcioniranje pa je v pristojnosti državnih organov oziroma organov lokalne skupnosti.
URS člen 107, 107/1. ZUS-1 člen 2, 3, 4, 36, 36/1-2, 361, 361-4. ZZZ-1 člen 17, 17a, 17/2, 45.
odpoklic veleposlanika – akt politične diskrecije – kršitev človekovih pravic – subsidiarno sodno varstvo – prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi varstva človekovih pravic
Po presoji Vrhovnega sodišča odpoklic veleposlanika predstavlja akt izvrševanja oblasti, utemeljen na politični diskreciji, zato zoper ukaz predsednika republike o odpoklicu veleposlanika ni dopusten upravni spor po 2. členu ZUS-1. Sodišče prve stopnje je zato takšno tožbo, s katero je pritožnik izpodbijal ukaze predsednika republike kot upravne akte po 2. členu ZUS-1, pravilno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Ker je pritožnik tožbo zaradi varstva človekovih pravic po 4. členu ZUS-1 vložil dne 23. 9. 2010 po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
URS člen 19, 134, 134/2. ZUS-1 člen 2, 3, 4, 73, 73/1, 83, 83/4.
sklep o odvzemu imunitete sodniku – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – subsidiarno sodno varstvo zaradi posega v človekove pravice – dovoljeno pravno sredstvo – pritožba ali revizija
Napačen pouk o pravnem sredstvu ne more vzpostaviti pravice do pravnega sredstva, ki ga stranka po zakonu nima.
ZUS-1 člen 6, 6/1, 23, 23/1, 28, 28/1, 36, 36/1-2. ZCS-1 člen 31 a.
varstvo ustavnih pravic - posamično dejanje – pravočasnost tožbe - začetek teka roka - pritožba po 31. a členu ZCS-1 – absolutni učinek zamude roka – pravilna odločitev iz drugih razlogov
Pri postopku po 31. a členu ZCS-1 in pri upravnem sporu zaradi varstva ustavne pravice, v katero je bilo poseženo z istim dejanjem, gre za dve medsebojno ločeni zadevi, ki nista povezani tako, kot sta sicer pritožba v dvostopenjskem upravnem postopku in tožba v upravnem sporu. Postopek po 31. a členu ZCS-1 se ne „nadaljuje“ v upravnem sporu v smislu, kot se „nadaljuje“ dokončani dvostopenjski upravni postopek. Pritožba iz 31. a člena ZCS-1 niti po tem zakonu niti po določbah ZUS-1 ni obvezno procesno dejanje prizadetega posameznika kot pogoj za sodno varstvo njegove ustavne pravice v upravnem sporu, temveč je le njegova fakultativna možnost. Vložitev pritožbe in pritožbeni postopek na podlagi 31. a člena ZCS-1 zato po presoji Vrhovnega sodišča ni procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu in ne vpliva na začetek teka roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, določen v prvem odstavku 23. člena ZUS-1, zaradi istega dejanja uradne osebe.
Predmeti so bili zaseženi na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika za hišno preiskavo stanovanja in drugih prostorov, ki jih uporablja tožnik. Odločitev glede njihove vrnitve je odvisna od ugotovitve, ali gre za elektronske naprave, katerih preiskava se lahko opravi na podlagi in ob pogojih iz 219. a člena ZKP, ali je podatke na njih mogoče kopirati (od česar je odvisno, za koliko časa je takšno napravo dovoljeno hraniti), zlasti pa tudi od ugotovitve, ali je bila zasežena naprava uporabljena za izvršitev kaznivega dejanja oziroma ali je sama dokaz v kazenskem postopku (sedmi odstavek 223. a člena ZKP). Te odločitve pa lahko sprejmejo le pristojni organi v okviru (pred)kazenskega postopka. Šele potem bo mogoče ugotoviti, ali je tožena stranka ravnala (ne)zakonito in kršila ustavne pravice, ko tožniku ni vrnila (njegovih) zaseženih predmetov (ter mu morda povzročila škodo).
Tožnik torej ima oziroma bo imel za varstvo svojih pravic na voljo drugo sodno varstvo (v kazenskem in/ali civilnem postopku pred sodiščem splošne pristojnosti), ki je učinkovito. Ni namreč treba, da je prizadeti osebi pred pristojnim sodiščem zagotovljeno uveljavljanje enakih zahtevkov, kot jih lahko uveljavi v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic. Zadošča, da lahko v okviru pravnega sredstva ali drugega zahtevka zatrjuje in uveljavlja tudi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin (tako US RS v odločbi Up-360/09 in sklepu Up-2962/08).
ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 4/1, 75, 75/2, 77. ZVOP-1 člen 23.
varstvo ustavnih pravic – subsidiarni upravni spor – ugoditev pritožbi – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Tožnica je torej vložila tožbo po določbi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 za začetek subsidiarnega upravnega spora. Skladno z določbo prvega odstavka 40. člena ZUS-1 bi zato moralo sodišče prve stopnje odločiti v mejah tožbenega predloga, torej o zatrjevanem posegu v človekove pravice v skladu z določbami prvega odstavka 66. člena v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZUS-1. Kljub navedenemu pa je sodišče prve stopnje tožničino zahtevo samovoljno spremenilo tako, kot da bi vložila tožbo zoper dokončni upravni akt po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1.
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v mejah tožbenega zahtevka najprej presoditi, ali obstajajo predpostavke za meritorno odločanje o vloženi tožbi in šele nato o zadevi odločiti.
ZUS- člen 4, 4/1, 76, 82. ZVCP-1 člen 15, 15/2, 15/4, 53. ZP-1 člen 59b, 57. URS člen 2, 14, 14/2, 22, 25, 32, 33, 35, 120, 153, 157. Odlok o cestnoprometni ureditvi člen 30, 30/1, 48.
prekrški – ukrep mestnega redarstva – priklenitev vozila z lisicami – zakonitost posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika – subsidiarno sodno varstvo
Priklenitev vozila z lisicami je ukrep (dejanje), ki je vezano na določen prekršek (nepravilno parkirano vozilo), kar izhaja iz četrtega odstavka 15. člena ZVCP-1 in 53. člena v zvezi z 48. členom Odloka, in je zato sodno varstvo v zvezi s takim ukrepom zagotovljeno v skladu z Zakonom o prekrških – ZP-1 pri sodišču splošne pristojnosti (glej 57. b in 59. člen ZP-1, katerih vsebino je v izpodbijanem sklepu navedlo že prvostopenjsko sodišče). V prekrškovnem postopku pa lahko oseba, ki sodno varstvo zaradi prekrška in posledične priklenitve vozila z lisicami uveljavlja, uveljavlja vse ugovore, tudi tiste, ki se nanašajo na kršitve ustavnih pravic, prav tako lahko uveljavlja, da sodišče pri odločanju ne uporabi določb Odloka. Subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu je torej zaradi zagotovitve rednega sodnega varstva v prekrškovnem postopku v takem primeru izključeno.
predlog za obnovo sodnega postopka – izkazana postulacijska sposobnost za pritožbo - kršitev ustavnih pravic – zavržen predlog za vrnitev v prejšnje stanje – javna razgrnitev postopkov nove izmere - elaborat – drugo sodno varstvo – subsidiarno sodno varstvo
Ker pa je bilo iz prilog prvostopenjskega sodišča razvidno, da sta tožnika priložila pritožbi pooblastilo pooblaščencu, kateremu sta priložila tudi fotokopijo njegovega pravniškega državnega izpita, je bilo sklepanje Vrhovnega sodišča o neizkazanosti pogojev iz drugega odstavka 22. člena ZUS-1 napačno. Zato je bilo tudi napačno postopkovno odločanje po sodniku posamezniku, saj bi o pritožbi moral meritorno odločati senat treh sodnikov.
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja institut vrnitve v prejšnje stanje procesno pravico v primeru zamude nepodaljšljivega procesnega roka. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da z izpodbijanim sklepom, s katerim je bil zavržen predlog tožnikov za vrnitev v prejšnje stanje postopka javne razgrnitve nove izmere, ni bilo poseženo v kakšno materialno pravico ali pravno korist tožnikov in zato ne more biti predmet izpodbijanja v smislu 2. člena ZUS-1. Pa tudi sicer sta tožnika vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje po preteku trimesečnega roka, ko vrnitve v prejšnje stanje ni več dopustna.
LOKALNA SAMOUPRAVA - VOLITVE - ČLOVEKOVE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS1012783
URS člen 3, 43, 44.
varstvo ustavnih pravic – prekinitev postopka volilnih opravil
S prekinitvijo postopka volilnih opravil za volitve v organe lokalnih skupnosti do odločitve o referendumskem vprašanju o volilnem sistemu ni poseženo v ustavni pravici oz. 43. oz. 44. člen Ustave RS.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - UPRAVNI SPOR
VS1012515
ZUS-1 člen 4, 4/1, 36, 36/1-6, 49, 66, 77, 82, 82/2. URS člen 19. ZKP člen 207, 207/2.
subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu – podaljšanje pripora po poteku predpisanega roka – dejanje, ki posega v človekove pravice – ustavna pravica do osebne svobode
Vrhovno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrglo tožnikovo tožbo, kršilo določbo prvega odstavka 4. člena ZUS-1, da v upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V obravnavanem primeru, glede na citirano določbo prvega odstavka 4. člena ZUS-1, gre za upravni spor, saj je tožnik v tožbi zoper toženo stranko izrecno navajal, da mu je le-ta kršila pravico do osebne svobode iz 19. člena URS in predlagal sodišču prve stopnje, da ugotovi, da mu je bila pravica kršena, ker je bil od dne ... do dne ... v priporu brez sodne odločbe, glede česar pa v kazenskem postopku nima učinkovitega sodnega varstva, saj sodne odločbe o podaljšanju pripora ni mogoče izdati za nazaj.