kršitev ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravni interes za tožbo
Iz narave ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja izhaja, da se sodno varstvo te pravice v upravnem sporu uveljavlja s ciljem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje pristojnega sodišča. Zaradi prenosa stvarne pristojnosti s tožene stranke (okrajnega sodišča) na okrožno sodišče je prenehal poseg tožene stranke (okrajnega sodišča) v ustavne pravice tožnika, zato tožnik tudi ne izkazuje pravnega interesa za tožbo, uperjeno zoper toženo stranko.
Iz vsebine tožbe izhaja, da je bila tožba vložena zaradi varstva tožnikovih ustavnih pravic. Gre za spor po 3. odstavku 1. člena ZUS, o takih sporih pa po 9. členu v zvezi s 7. členom ZUS na prvi stopnji odloča upravno sodišče.
varstvo ustavnih pravic – rok za vložitev tožbe – zagotovljeno drugo sodno varstvo
Ne glede na to, po kateri določbi ZUS uveljavlja stranka sodno varstvo, je treba najprej preizkusiti pravočasnost tožbe, in jo, če je prepozna, zavreči zaradi tega, ne da bi se sodišče spuščalo v vsebinsko presojo. Zoper upravni akt je dovoljen „redni upravni spor“, zato je zagotovljeno drugo sodno varstvo in ni mogoč upravni spor zaradi varstva ustavne pravice.
sočasno vložena pravna sredstva in tožba za varstvo ustavnih pravic kot podredni zahtevek - obstoj drugega sodnega varstva - zavrženje tožbe
Ker sta tožnika tožbo vložila kot podredni zahtevek za primer, če sodišče ne bi ugodilo njunemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in hkrati vložila pritožbo ter tudi predlog za obnovo postopka, je sodišče pravilno zavrglo njuno tožbo zaradi varstva ustavnih pravic, ker obstoji drugo sodno varstvo.
pravica dostopa do sodišča - varstvo ustavnih pravic
Ker je na podlagi tožbe že stekel sodni postopek pred pristojnim sodiščem, je očitno, da z ravnanjem tožene stranke (okrajnega sodišča), ki ga tožnik uveljavlja kot kršitev njegove pravice dostopa do sodišča, v to pravico ni bilo poseženo.
ZUS člen 28, 28/3, 29, 29/2, 73.ZPP člen 179.URS člen 26.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepopolna vloga
Ker tožnik niti po pozivu prvostopnega sodišča ni dopolnil svoje tožbe, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko je tožbo zavrglo na podlagi 29. člena v zvezi z 68. členom ZUS.
kazenski postopek - odločanje brez nepotrebnega odlašanja - varstvo ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - kriteriji za presojo zatrjevane kršitve
Nedopustnost posega v ustavno pravico iz 23. člena Ustave RS se presoja glede na zahtevnost zadeve, število kaznivih dejanj, pravno in dejansko zapletenost zadeve ter ravnanje strank v postopku.
ugotovitev nezakonitega dejanja - odvzem potnega lista tujcu - poseg v ustavne pravice posameznika - odločanje v upravnem sporu, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo
Ker je tožnik kot tujec uporabil svoj neveljavni slovenski potni list za prehod državne meje, dejanje njegovega odvzema s strani pooblaščene uradne osebe ni bilo nezakonito in tožniku ustavne pravice niso bile kršene.
varstvo ustavnih pravic - sodno varstvo - upravni spor
Če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča pristojno sodišče v upravnem sporu tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika.
Tožnik bi moral vložiti tožbo v 30 dneh od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (26.2.1992) in je zato tožbo, vloženo 16.5.2002, sodišče prve stopnje pravilno zavrglo po določbi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, kot prepozno.
Tudi tožbo, vloženo po tretjem odstavku 1. člena ZUS, je potrebno vložiti v roku iz prvega odstavka 26. člena ZUS, in če se s tožbo izpodbija posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v ustavne pravice, prične ta rok teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno.
Sodišče nerazumljive in nepopolne tožbe ne more obravnavati. Če tožnik na poziv sodišča v smislu 1. odstavka 29. člena ZUS pomanjkljivosti v tožbi ne popravi in je sodišče ne more obravnavati, jo v smislu 2. odstavka 29. člena ZUS zavrže.
ZUS člen 28, 29, 29/2. ZST člen 13.ZDen člen 71, 71/1.
nepopolna tožba - posamični akt
V tožbi, s katero se izpodbija posamični akt in predlaga njegova odprava zaradi posega v ustavne pravice, je potrebno navesti akt, ki se izpodbija in ga priložiti tožbi.
začasna odredba - pogoji - izčrpanje rednih pravnih sredstev za odložitev izvršitve pri organu, pristojnem za izvršbo - sojenje v razumnem roku
Ob ugotovitvi, da tožnik ni vložil pritožbe zoper odločbo in sklep, ni izpolnil pogoja za izdajo začasne odredbe po določbi 1. odstavka 69. člena ZUS, torej izčrpal pravnih sredstev za odložitev izvršitve pri organu, pristojnem za izvršbo.
URS člen 25, 55, 157.ZZUUP člen 1, 2, 6, 7, 13, 16, 16/1.
svobodno odločanje o rojstvu otrok - dovolitev sterilizacije z odložnim rokom - posamični akt po 2. odst. 157. čl. ustave
Določbe 55. člena ustave o svobodnem odločanju o rojstvih otrok urejajo temeljno svoboščino (ne pravico), za katero država zagotavlja možnost za njeno uresničevanje z ustvarjanjem razmer, ki omogočajo staršem, da se svobodno odločajo za rojstva svojih otrok. Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (ZZUUP) je posebni zakon, ki ureja način uresničevanja ustavne svoboščine o svobodnem odločanju o rojstvih otrok. Po določbi 1. odstavka 1. člena ZZUUP se sterilizacija opravi šele, ko poteče šest mesecev od njene dovolitve, razen v primerih, ko je sterilizacija potrebna iz zdravstvenih razlogov. Torej gre za odločanje na podlagi posebnega zakona, ki ureja uresničevanje ustavne svoboščine v strokovnem pogledu. Zato gre po presoji sodišča za posamični akt po 2. odstavku 157. člena ustave, ki se sme izdati kot sklep.
URS člen 49, 49/3, 157, 157/2.ZN člen 8, 8/5. Mednarodni pakt o človekovih in političnih pravicah člen 17.
kršitev ustavne pravice - kandidat za notarja - javno zaupanje - brisana kazen
Umik predloga za imenovanje kandidata za notarja iz razloga, ker ta naj ne bi izpolnjeval zakonskega pogoja, da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata, ker je že bil v kazenskem postopku, kazen pa mu je bila že brisana, se šteje za akt, s katerim je bila kandidatu kršena ustavna pravica, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto.
kršitev ustavne pravice - pravica posameznika, da zasede notarsko mesto
Akt Državnega zbora o imenovanju notarja ne pomeni kršenja ustavne pravice posameznika, saj ustava ne varuje pravice posameznika, da zasede notarsko mesto.