Tožniku je zagotovljeno sodno varstvo v kazenskem postopku in tako ni izpolnjen pogoj - negativni iz 3. odstavka 1. člena ZUS. Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zavrglo tožbo, saj sodnega varstva ustavnih pravic tožnik v obravnavanem primeru ne more uveljavljati v upravnem sporu.
človekove pravice - drugo sodno varstvo - javni poziv, namenjen nedoločenemu številu oseb - upravni akt - posamični akt - zavrnitev tožbe - začasna odredba
Začasno ureditev stanja je mogoče predlagati le v zvezi s spornim pravnim razmerjem, ki pa mora biti neposredno v zvezi z razmerjem, ki ga izpodbijani akt ureja. Ker v obravnavani zadevi ne gre za sporno pravno razmerje, ki bi izhajalo iz izdanega posamičnega akta, ni izpolnjena z zakonom določena procesna predpostavka za izdajo predlagane začasne odredbe po 3. odstavku 32. člena ZUS-1.
Ker je tožnikom zagotovljeno sodno varstvo v kazenskem postopku, ni izpolnjen negativni pogoj iz 3. odstavka 1. člena ZUS - odsotnost drugega sodnega varstva. Zato sodnega varstva ustavnih pravic ne morejo uveljavljati v upravnem sporu in je tako sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo tožbo, čeprav ni navedlo pravilnih razlogov.
ZUS člen 3, 3/1.ZDT člen 68, 68/1.ZUS-1 člen 76, 107, 107/2.
kršitev ustavne pravice - pregled spisa okrožnega državnega tožilstva
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe 3. odstavka 1. člena ZUS, ni utemeljen. Sodišče je tožbo vzelo v obravnavo in ni odklonilo sodnega varstva, ki je predvideno v navedeni zakonski določbi. O zadevi je odločilo meritorno in se pritožbeno sodišče strinja s stališčem, da obvestilo generalne državne tožilke z dne 25.2.2004 ni dejanje, s katerim bi bilo poseženo v tožnikove ustavne pravice. Iz tega obvestila izhaja, da je nadzorstvena pritožba, ki jo je vložil pritožnik, neutemeljena zato, ker ta pritožba ni redno pravno sredstvo, ki bi bilo predvideno zoper odločitve okrožnega državnega tožilca v zvezi z zahtevami za pregled spisov. Z navedenim obvestilom Vrhovno državno tožilstvo ni presojalo pravilnosti te odločitve. S tem obvestilom tožena stranka tudi ni preprečila vpogleda v tožilski spis, saj to v skladu z določbo 6. odstavka 66. člena ZDT dovoljuje vodja pristojnega državnega tožilstva in je v njegovi pristojnosti tudi odklonitev vpogleda.
ZUS člen 1, 1/3.ZUS-1 člen 82, 82/2, 107, 107/2.URS člen 23.
varstvo ustavne pravice do odločanja brez nepotrebnega odlašanja - drugo sodno varstvo
Z dnem, ko se je začel uporabljati Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ni več procesne predpostavke za odločanje o varstvu te ustavne pravice v upravnem sporu.
ZUS člen 1,1/3, 26, 26/1, 34, 34/1-2. ZUS člen 76, 82.
poseg v ustavne pravice - rok za vložitev tožbe
Tožbo po tretjem odstavku 1. člena ZUS je potrebno vložiti v roku 30 dni, kot to določa prvi odstavek 26. člena ZUS. Kadar se s tožbo izpodbija posamično dejanje, s katerim naj bi bilo poseženo v tožnikove ustavne pravice, prične rok za vložitev tožbe teči takrat, ko je bilo posamično dejanje storjeno (prvi odstavek 26. člena ZUS). Glede na to, da je tožnik za dejanje, ki ga šteje kot poseg v ustavne pravice, izvedel iz dopisa Upravne enote dne 10.1.2002, bi moral tožbo vložiti v roku 30 dni in je rok za vložitev tožbe potekel v ponedeljek 11.2.2002. Tožba vložena dne 20.4.2002, je vložena po preteku prekluzivnega 30-dnevnega roka.
ZUS člen 1, 1/3.URS člen 23, 157.ZUS-1 člen 36, 82, 107, 107/1, 107/2.
varstvo ustavnih pravic - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - pravni interes za tožbo
Ker je postopek, v katerem naj bi prišlo do zatrjevane kršitve ustavne pravice, že končan, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da te kršitve ni več mogoče preprečevati. Zato je prenehala tudi pravovarstvena potreba in pravni interes za tožbo.
varstvo ustavnih pravic – sojenje brez nepotrebnega odlašanja – pravni interes za tožbo
Ker je bil postopek, v katerem naj bi prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, že končan, je pravilno stališče prvostopnega sodišča, da kršitve te pravice ne more več biti in ga zato tudi ni več mogoče preprečevati. Dejanje, s katerim naj bi bila kršena obravnavana pravica, je namreč prenehalo. Smisel sodnega varstva, tudi po presoji pritožbenega sodišča, zoper še trajajočo kršitev te pravice v upravnem sporu pa je v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje odločanja sodišča.
kršitev ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Po presoji pritožbenega sodišča čakanje stranke na rešitev zadeve ne pomeni njene pasivnosti in soprispevka k trajanju postopka. Prispevek stranke bi imel vpliv na trajanje postopka le tedaj, če bi z izrabljanjem procesnih možnosti ovirala delo sodišča (neupoštevanje instrukcijskih rokov, zahteve za preložitev narokov in podobno). Za sojenje brez nepotrebnega odlašanja ne more biti odločilno, kako je zadeva v zvezi s pravnimi sredstvi prehajala iz okrajnega na višje sodišče in tudi ne ponovni vpis zadeve, saj gre za administrativno določbo Sodnega reda v zvezi s poslovanjem s spisi. Za stranko je pomembno, kdaj je tožbo vložila in od tedaj dalje se presoja hitrost poteka reševanja zadeve. Prav tako tudi določbe Sodnega reda o tem, katera zadeva je prednostna in katera ne in tudi ne čas trajanja reševanja pravdnih zadev pri toženi stranki, s čemer sodišče utemeljuje zavrnitev zahtevka, za samo vprašanje obstoja uveljavljane kršitve ne morejo biti upoštevni. Povprečje trajanja postopkov na sodišču ni argument za presojo kršitve ustavne pravice do sojenja v razumnem roku, saj gre za pravico stranke, da dobi rešitev v doglednem oziroma razumnem času in ne za pravico, da je obravnavana enako hitro ali enako počasi kot druge stranke.
Pravilna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da v tej zadevi ne gre za upravni spor iz 3. odstavka 1. člena ZUS. Tožnica bi imela zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, če bi se zoper sklep upravnega organa prve stopnje pritožila (2. odstavek 4. člena ZUS).
poseg v ustavno pravico - zagotovljeno sodno varstvo - varstvo ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Sklepov, ki jih je izdalo sodišče splošne pristojnosti v izvršilnih zadevah, v katerih sta imeli tožnici zagotovljeno drugo sodno varstvo in sicer pred višjim sodiščem splošne pristojnosti, ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu glede na določbo 3. odstavka 1. člena ZUS.
ZUS člen 16, 62, 73.ZPP člen 154, 165.URS člen 23.
varstvo ustavnih pravic - odločanje o odškodninskem zahtevku
S tem, ko je sodišče prve stopnje le ugotovilo kršitev ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je izčrpalo svojo dolžnost glede na veljavno zakonsko ureditev in upravno sodno prakso upravnega sodišča v času odločanja.
kršitev ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Tožniku v pravdni zadevi zaradi motenja posesti ni bila kršena ustavna pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja pri odločanju okrajnega sodišča, saj je od vložitve tožbe do izdaje sklepa preteklo 3 mesece.
Če je predlagana začasna odredba, ob tožbi vloženi zaradi varstva ustavnih pravic, se sodišče pri odločanju o začasni odredbi ne more izogniti obligatornemu preizkusu tožbe in zahteve, predvsem, ali obstajajo procesne predpostavke po 34.členu ZUS, ki so pomembne tudi za postopek ugotavljanja pogojev za izdajo začasne odredbe. Če katera od procesnih predpostavk iz 34.člena ZUS ni podana, je treba tožbo zavreči, še predno se pristopi k odločanju o utemeljenosti zahteve za izdajo začasne odredbe.
URS člen 23, 26, 157, 157/2. ZUS člen 1, 1/3, 3, 3/3, 16, 16/1, 18, 18/3, 34, 62, 72, 72/4, 73. ZPP-UPB2 člen 154, 154/1.
varstvo ustavnih pravic - sojenje v razumnem roku - prenehanje dejanja, s katerim naj bi bila pravica kršena - navedba tožene stranke - RS ali državni organ - odškodninski zahtevek
Ker je bil postopek, v katerem naj bi bila kršena ustavna pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, končan, kršenja te pravice ni več in ga zato tudi ni mogoče preprečevati. Zato se v takem primeru tožba zavrže. Odškodnino za škodo, ki je stranki zaradi zatrjevane kršitve nastala, pa ta lahko uveljavlja v skladu s 26. členom URS v pravdi. V obravnavanem primeru je tožena stranka Okrožno sodišče v Ljubljani in ne Republika Slovenija. Po 3. odstavki 18. člena ZUS je namreč v upravnem sporu toženec državni organ, nosilec javnih pooblastil oziroma organ lokalnih skupnosti, katerega akt se izpodbija. V tem primeru ne gre za izpodbijanje akta temveč za presojo nezakonitosti dejanja (3. odstavek 1. člena ZUS), vendar se tudi v takem upravnem sporu glede na določbo 3. odstavka 3. člena ZUS uporabljajo določbe ZUS, ki se nanašajo na izpodbijanje upravnega akta, kolikor z ZUS ni določeno drugače. Za primer, kot je obravnavani, pa ZUS nima posebnih določb glede tožene stranke.
ČLOVEKOVE PRAVICE - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17959
ZUS čen 1, 1/3, 26, 26/1.
poseg v človekove pravice - posamični akt - pravočasnost tožbe
Če je v ustavne pravice poseženo s posamičnim aktom - pa drugo sodno varstvo ni zagotovljeno - je tožba pravočasna, če je vložena v roku 30 dni od vročitve posamičnega akta.