Določba 10. člena ZPOmK ne prepoveduje prevlade na določenem upoštevnem proizvodno - storitvenem trgu na določenem geografskem področju (upoštevni geografski trg), temveč le njegovo zlorabo.
V obravnavanem primeru gre za materialni prekluzivni rok, v katerem mora upravičenec do vračila trošarine vložiti zahtevek. Tožeča stranka bi pravočasnost svojega zahtevka za vračilo trošarine obvarovala le z vlogo, ki bi jo pristojni organ prejel do izteka roka (1. odstavek 68. člena ZUP); na podlagi domneve iz 2. odstavka 68. člena ZUP pa le, če bi bila vloga poslana priporočeno po pošti pristojnemu organu.
Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka izboljša svoj pravni položaj, v obravnavani zadevi pa je tožena stranka v celoti ugodila pritožbi in odpravila prvostopno odločbo ter zadevo vrnila prvostopnemu organu v ponoven postopek. Odprava odločbe pomeni, da se vzpostavi pravno stanje, kot da ta odločba ni bila izdana, torej pravno stanje kot je bilo pred njeno izdajo, kar je v korist tožnice. Tožnica je v pritožbi tudi sama predlagala takšno odločitev tožene stranke. To sicer ne pomeni, da tožnica ob vložitvi tožbe zaradi molka organa ni imela pravnega interesa za upravni spor. Glede na pozneje izdano odločbo tožene stranke pa tožnica svojega interesa za nadaljevanje tega upravnega spora ne izkazuje več in ga tudi z razširitvijo tožbe na novo izdani akt ni pojasnila.
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju v 5. členu določa, kaj pomeni srednja strokovna izobrazba (oziroma takšna, ki jo zahteva prehodna določba ZNPosr), in sicer se pridobi po končanem izobraževanju z opravljeno poklicno maturo kot obliko zaključnega izpita. Tožnik pa ima v skladu s tem zakonom doseženo srednjo poklicno izobrazbo, ki se pridobi po končanem izobraževanju z opravljenim zaključnim izpitom. V skladu z navedenim uporaba prehodne določbe 37. člena ZNPosr ne pride v poštev, saj triletni zaključeni program izobraževanja niti v povezavi s triletnimi delovnimi izkušnjami na področju posredovanja nepremičnin ne pomeni izpolnjevanja izobrazbenega pogoja po ZNPosr.
test sorazmernosti - podelitev koncesije - začasna odredba - nastanek težko popravljive škode
Pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe mora sodišče upoštevati, skladno z načelom sorazmernosti, nastanek težko popravljive škode tožeči stranki, pa tudi prizadetost koristi nasprotne stranke.
URS člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZS člen 62/5, 62/8, 62, 62/2, 62/3, 62/8, 62, 62/2, 62/3, 62/5. ZUNEO člen 2, 4, 22, 2, 4, 22.
pravica do enakega obravnavanja - imenovanje predsednika sodišča
Ker z razlogi za odločitev in odgovori zastopnik tožene stranke ni prepričljivo zavrnil tožbenih očitkov o šibkosti argumentacije v zvezi z uporabo spornih kriterijev za izbiro v izpodbijani odločbi, s čemer v smislu določb ZUNEO ni ovrgel očitka zatrjevane diskriminacije v postopku za izbiro predsednika sodišča, s tem domneva, da je bila kršena prepoved diskriminacije, ni bila izpodbita; zato se po ZUNEO šteje, da je diskriminacija v postopku izbire in imenovanja predsednika sodišča (bila) podana.
ovire za vrnitev v naravi - odmera funkcionalnega zemljišča - denacionalizacija zemljišča
Vprašanje, ali je objekt zgrajen v skladu z ustreznimi urbanističnimi predpisi, ni stvar denacionalizacijskega postopka in to tudi ne sodi v predhodno vprašanje, ki bi ga moral denacionalizacijski organ predhodno sam obravnavati ali prekiniti postopek, dokler ga ne reši pristojni organ. Ko na zemljišču torej stoji objekt, šteje to zemljišče za pozidano zemljišče, ne glede na zakonitost njegove gradnje ali dejstvo, ali je v uporabi.
Sodišče se sicer strinja z mnenjem drugotožnika, da je zmotno pravno stališče tožene stranke, po kateri je mogoče določbe 25. člena ZDen uporabiti samo glede povečanih vrednosti, ki so posledica investicijskih vlaganj v nepremičnino zaradi njene prezidave ali siceršnjega tehničnega izboljšanja, ne pa tudi glede investicijskih vlaganj, katerih posledica je povečanje površine objekta zaradi dokupa dodatnih površin. Tako pravno stališče tožene stranke bi bilo po mnenju sodišča namreč sprejemljivo le v primeru, če bi dokupljene dodatne površine predstavljale samostojno gradbeno celoto, ki bi jo bilo mogoče ustrezno obravnavati tudi v postopku vračanja (na primer z izločitvijo zadevnega dela objekta kot etažne lastnine), kar pa po podatkih upravnih spisov v spornem primeru ni mogoče, ker dokupljeni deli objekta zaradi adaptacij predstavljajo neločljiv del objekta kot funkcionalne celote in to, kot ugotavlja tožena stranka, po površini bistveno manjši del kot ga predstavlja površina podržavljenih delov objekta.
vlaganje v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih investicij - vračanje v naravi
Povečanje oziroma zmanjšanje vrednosti podržavljenega premoženja se ugotavlja za nepremičnino v celoti.
Vlaganja fizične osebe, če so ta povrnjena s strani upravičenca, ne povečujejo vrednosti nepremičnine.
ZUP člen 275, 275. ZDavP-1 člen 122, 122/2, 122, 122/2, 122, 122/2.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - davčni postopek - izredna pravna sredstva - nadzorstvena pravica
ZDavP-1 v 1. odstavku 122. člena izrecno določa, da davčni organ po nadzorstveni pravici lahko odpravi, razveljavi ali spremeni odmerno odločbo v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. Za razliko od veljavnega ZUP oz ZUP/86, ki določata, da mora biti materialni zakon očitno kršen (torej da je kršitev mogoče ugotoviti le direktno), ZDavP-1 očitne kršitve ne določa. To pa pomeni, da so v kršitvah materialnega zakona lahko zajeti tudi primeri, ko se zaradi nejasnosti v formulaciji zakona da materialni zakon razumeti na več načinov.
predodelitev zadeve drugemu sodniku - sodno varstvo v upravnem sporu
S pojmom "upravni akt" v smislu 3. člena ZUS-1 je mišljen upravni akt po 2. odstavku 1. člena ZUS-1 in tudi posamični akt ali dejanje iz 1. odstavka 4. člena ZUS-1, če tak posamični akt ali dejanje pomeni "odločitev nosilca sodne veje oblasti, ki je "sprejet za izvrševanje ustavnih pristojnosti" sodišča. V obeh primerih izpodbijanih dejanj gre za formalne odločitve sodišča, ki jih je tožena stranka sprejela za izvrševanje njenih ustavnih pristojnosti v zvezi s sojenjem.
davčna izvršba na dolžnikove denarne terjatve - davčna izvršba
Po določbi 5. alinee 1. odstavka 137. člena ZDavP-1 mora sklep o izvršbi med drugim vsebovati tudi sredstvo in predmet davčne izvršbe. To pomeni, da mora biti v primeru izvršbe na denarno terjatev dolžnika že v samem sklepu navedena tista terjatev dolžnika, na katero se z izvršbo sega.
ovire za vračilo - začetek gradnje - vračanje premoženja v naravi
V obravnavani zadevi ni jasno, ali je bila gradnja začeta oziroma v čem se kaže začetek gradnje, zlasti glede na sam projekt gradnje. Organ naj zato, ob upoštevanju listinske dokumentacije, razjasni, katera dela so bila opravljena in če ta dela pomenijo začetek gradnje, in po potrebi izvede še druge dokaze.
Glede na posebnost postopka javnega razpisa je tudi po presoji sodišča v pristojnosti strokovne komisije, da oceni realnost podanih podatkov prijavitelja na javni razpis. Na strani prijavitelja je, da utemelji izpolnjevanje zahtevanih pogojev in da sledi razpisni dokumentaciji.
Po mnenju sodišča predvidena gradnja ne izpolnjuje pogojev za nadomestno gradnjo, saj želita tožeči stranki na mestu pritličnega kamnitega objekta površine 18 m2 zgraditi enonadstropno stanovanjsko hišo tlorisne površine cca 125 m2 in skupne površine cca 250 m2, kar po mnenju sodišča pomeni bistveno spremembo zunanjosti, velikosti in vplivov na okolje dosedanjega objekta, saj se z nadomestno gradnjo spreminja tako etažnost kot površina, ki se povečuje v dveh etažah skoraj za štirinajstkrat.
ovira za vrnitev nepremičnine v naravi - denacionalizacija
V zadevi ni sporno, da nepremičnine predstavljajo odlagališče komunalnih odpadkov, zato po mnenju sodišča zatrjevanje tožeče stranke, da gre za kmetijsko zemljišče, ker je odlagališče skoraj v celoti zatravljeno, v zadevi ni relevantno. Iz upravnih spisov in zatrjevanja tožeče stranke namreč ne izhaja, da bi bilo odlagališče komunalnih odpadkov opuščeno in v skladu s predpisi sanirano tako, da bi namesto deponije komunalnih odpadkov nastalo kmetijsko zemljišče. Delna zaraščenost, ki jo zatrjuje tožeča stranka, za spremembo statusa zemljišča ne zadostuje.
varstvo osebnih podatkov - nadzor nad varstvom osebnih podatkov - pravica do informacijske zasebnosti
Določilo 4. odstavka 32. člena ZVOP-1 daje pooblastila Informacijskemu pooblaščencu za nadzor nad varstvom osebnih podatkov in varstvo človekovih pravic do zasebnosti samo za primera iz 4. odstavka 9. člena in 3. odstavka 10. člena ZVOP-1. Pravnega sredstva za varstvo pravice do informacijske zasebnosti, ki bi ga tožnica vložila Informacijskemu pooblaščencu v zvezi z določilom 7. točke 13. člena ZVOP-1, pa tožnica po ZVOP-1 nima. To izhaja iz jasne jezikovne razlage določila 4. odstavka 32. člena ZVOP-1 in ker bi takšna ureditev, kot smiselno ugotavlja tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, posegala v načelo neodvisnosti sodišča in načelo delitve oblasti.
Upravni organ bi moral, ko med pravnimi nasledniki upravičenca ni bilo soglasja o obliki vračila podržavljene nepremičnine po 2. odstavku 25. člena ZDen, ravnati po določbi 56. člena ZUP/86 in zahtevati od strank, da imenujejo skupnega predstavnika oziroma ga sam določiti in izvajati procesna dejanja prek njega. Če med pravnimi nasledniki kljub skupnemu pooblaščencu ne bo soglasja o izbirah, pa je organ dolžan vrniti podržavljeno nepremičnino tako, da na njej vzpostavi lastninsko pravico do višine njene prvotne vrednosti, kar je splošno načelo vračanja po ZDen, torej da se primarno vrne toliko in v obliki, kot je bilo podržavljeno (2. alinea 2. odstavka 25. člena ZDen).
denacionalizacija - vračilo denacionaliziranega premoženja v naravi - ovire za vračilo v naravi - prostorski kompleks
Vprašanje prostorskega kompleksa je dejansko vprašanje, ki sta ga oba upravna organa pravilno presojala z vidika rabe zemljišča v okviru nedeljivega kompleksa smučišč, opredeljenega v prostorskih aktih. Bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti pa je pravni standard, ki ga je v konkretnem primeru potrebno presojati z vidika namena izrabe kompleksa, to je kot dela kompleksa namenjenega športni in rekreacijski dejavnosti - smučišču.
dopustnost upravnega spora - dopustnost tožbe - upravni spor
Sklep, izdan v postopku pred izdajo odločbe, se lahko (samostojno) izpodbija le, kolikor je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (2. odstavek 5. člena ZUS-1). Ker tožnik izpodbija odločitev o zahtevi za izločitev, ki po navedenih določbah ZUS-1 ni upravni akt, niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.