• Najdi
  • <<
  • <
  • 8
  • od 50
  • >
  • >>
  • 141.
    VSLJ Sklep V Cp 1503/2026
    2.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096195
    ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4, 319, 319/2. Odvetniška tarifa člen 6, 6/4. Odvetniška tarifa tarifna številka 43.
    odmera pravdnih stroškov - vrednost spornega predmeta - priznani stroški postopka - odvetniški stroški - odvetniška nagrada - odvetniška tarifa - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - končno poročilo - stroški po temelju - stroški po višini - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari

    Izpodbijani sklep temelji na četrtem odstavku 163. člena ZPP, po katerem lahko sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, o stroških odloči le po temelju (katera stranka jih krije in v kakšnem deležu), o njihovi višini pa po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari odloči s posebnim sklepom. Presoja sodišča prve stopnje je v tej fazi postopka omejena le še na višino in potrebnost stroškov, enako velja za pritožbene razloge v zvezi z izdanim sklepom. Pogoj za izdajo sklepa o višini stroškov je namreč pravnomočnost odločbe, s katero se postopek konča, in s tem pravnomočnost odločitve o stroških po temelju.

    Po stališčih novejše sodne prakse končno poročilo ne predstavlja storitve, ki bi bila zajeta v drugih odvetniških storitvah ali procesnih dejanjih, temveč gre za samostojno storitev, ki je tudi posebej ovrednotena v tar. št. 43 OT.

  • 142.
    VSLJ Sklep I Ip 708/2026
    2.9.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096597
    ZIZ člen 15, 34, 34/3, 194, 194/2. ZPP člen 319.
    izvršba na nepremičnino - ustavitev izvršbe - naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev - načelo pravnomočnosti odločbe - časovne meje pravnomočnosti - neuspešna oprava izvršbe - upnikova neaktivnost - naknadno spremenjene okoliščine - zavrženje predloga

    Pravilo iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ določa, da se možnost naknadne objektivne kumulacije ne nanaša na sredstva in predmete izvršbe, glede katerih je bila izvršba že dovoljena in kasneje ustavljena. Možnost vpliva spremenjenih okoliščin je v sodno prakso vnesla odločba VSRS II Ips 332/2011 z dne 22. 12. 2011 v primeru, kadar upnik preseže omenjene meje pravnomočnosti z izkazovanjem obstoja spremenjenih okoliščin in s tem izpolni abstraktni dejanski stan iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ. Gre torej za kriterij, ki se je razvil v sodni praksi in ga je potrebno razlagati ozko iz razloga, ker gre za preboj načela pravnomočnosti. V odločbi II Ips 332/2011 je v 7. točki navedeno, da lahko upnik preseže časovne meje pravnomočnosti odločitve o ustavitvi izvršilnega postopka, če izkaže obstoj spremenjenih okoliščin. Vendar pa so pri tem mišljeni primeri, ko je bila izvršba na določen predmet ustavljena iz razloga neuspešnosti, ne pa tudi tedaj, ko je bila izvršba ustavljena zaradi ravnanja oziroma neaktivnosti upnika. Možnosti za uspeh izvršbe na določen predmet se namreč naknadno lahko spremenijo (npr. možnosti za prodajo določene nepremičnine se lahko povečajo), medtem ko upnikovo ravnanje oziroma neaktivnost predstavlja nespremenljivo dejstvo.

  • 143.
    VDSS Sodba Pdp 253/2026
    2.9.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097858
    Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 23. ZPP člen 286b, 286b/1. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - pravni interes za pritožbo - organizacijski razlog utemeljen razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - reorganizacija poslovanja - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - sodba presenečenja

    Tudi po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi dovolj obrazložena. Iz odpovedi izhaja, da so razmere na trgu toženko prisilile v izvedbo ekonomskih in organizacijskih sprememb, in sicer v reorganizacijo dela z zmanjšanjem števila zaposlenih prodajalk v poslovni enoti B. v nakupovalnem centru C., kjer je delala tožnica. Iz tega razloga je prenehala potreba po tožničinem delu, toženka pa bo z ostalimi zaposlenimi na delovnem mestu prodajalka zadostila potrebam po delu v tej trgovini. Toženka je pojasnila, kako bo reorganizirala delo v prodajalni, da bo zmanjšala število zaposlenih prodajalk za eno (tožnico) in delo opravila s preostalimi prodajalkami. Iz odpovedi sicer ne izhajajo razmere na trgu in ekonomski razlogi, je pa v zadostni meri obrazložen organizacijski razlog, čeprav skopo, zato se iz odpovedi razbere, kaj je razlog za prenehanje potrebe po delu tožnice.

  • 144.
    VDSS Sodba Pdp 169/2026
    2.9.2026
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDSS00097974
    ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-5, 200, 200/3. ZPP člen 8, 286, 286/3. URS člen 14, 22, 25. ZUJIK člen 45, 45/1, 45/2, 45/3, 55, 55/1. ZJSKD člen 2. ZJU člen 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 24, 25. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 16. OZ člen 83.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - javni sklad - pravica do pritožbe - ocena dela - zagovor pred odpovedjo - razlaga zakonske določbe - predhodno varstvo pri delodajalcu - javni zavod - pravočasnost pritožbe - neposredno sodno varstvo - strokovna komisija - neustrezna izobrazba - negativna ocena poskusnega dela - ocena poskusnega dela

    Podaja odpovedi iz 5. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1 ni pogojena niti s predhodno seznanitvijo delavca z očitki niti z obveznostjo delodajalca, da delavcu omogoči zagovor. Napačno je nasprotno stališče, ki ga pritožba utemeljuje z navedbo, da bi sodišče moralo uporabiti drugi odstavek 85. člena ZDR-1 na podlagi analogije za zapolnitev neustavne pravne praznine. V citirani določbi je dolžnost predhodne pisne seznanitve z očitki in možnost zagovora predpisana le za odpoved iz razloga nesposobnosti, iz krivdnega razloga in za izredno odpoved. Teh dolžnosti ZDR-1 za postopek odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ne določa, zato izostanka takšne ureditve ni mogoče šteti v škodo delodajalca.

  • 145.
    VSLJ Sodba I Cp 1119/2025
    2.9.2026
    GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - KOMUNALNA DEJAVNOST - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSLJ00096053
    ZVO-2 člen 233, 233/4. URS člen 121. Uredba o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (2017) člen 5, 5/1.
    spor majhne vrednosti - javno pooblastilo - upravni akt - občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki - gospodarska javna služba - obvezna državna gospodarska javna služba - komunalni odpadki - obveznost plačila komunalnih storitev

    Pravne osebe lahko dobijo javno pooblastilo le z zakonom ali na njegovi podlagi (121. člen Ustave). Določitev zbirnega mesta zato ni upravni akt. Način določitve zbirnega mesta je skladno s četrtim odstavkom 233. člena ZVO-2 in Uredbo, določen v Odloku. Odlok ne daje nobene podlage za razumevanje, da je pristojnost za določitev zbirnega mesta prenesena na tožnico. Razmerje med pravdnima strankama, iz katerega izvira v tej pravdi obravnavana terjatev, je deloma urejeno s prisilnimi predpisi, a zaradi tega ni izgubilo narave pogodbenega razmerja. Tako tožnica kot toženec sta obveznosti iz pogodbenega razmerja dolžna izvrševati v skladu s predpisi, o sporih o pravilnem izpolnjevanju obveznosti pa se odloči v pravdnem postopku.

    Upoštevanje tožničine razlage, po kateri sme sama določiti zbirno mesto in pri tem upoštevati le, da je en meter oddaljeno od ceste, primerne za dostop smetarskega vozila, bi lahko privedlo do situacije, ko bi bilo zbirno mesto poljubno oddaljeno od uporabnikovega objekta. Tako razumevanje ni skladno z Uredbo, po kateri je izvajalec javne službe dolžan zagotavljati zbiranje mešanih komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat. Nesprejemljivo je tudi z vidika uporabnikove obveznosti, da uredi (in redno ureja) zbirno mesto. Uporabnik lahko to obveznost izpolni le, če je zbirno mesto na zemljišču v njegovi lasti; sicer tako ravnanje terja dogovor z lastnikom zemljišča, kjer je določeno zbirno mesto. Sprememba zbirnega mesta tako ne more biti v izključni domeni izvajalca javne službe.

  • 146.
    VSMB Sodba II Cp 213/2026
    2.9.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSMB00097384
    OZ člen 164, 164/3, 164/4, 169. ZPP člen 151, 153, 154, 155.
    premoženjska škoda - vrnitev v prejšnje stanje - poškodovanje stvari - denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - višina škode - upoštevanje amortizacije - načelo o popolni odškodnini - regresni zahtevek zavarovalnice - povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki - strošek izvedenskega mnenja kot del pravdnih stroškov - odločitev o pravdnih stroških

    Popravilo poškodovane stvari ima značilnost vzpostavitve prejšnjega stanja, in sicer ne glede na to, ali ga opravi odgovorna oseba ali pa oškodovanec zagotovi, da popravilo opravi druga oseba. Navadno bo oškodovanec popravilo zaupal drugi osebi, ki ima ustrezno znanje in izkušnje, da lahko takšno popravilo ustrezno opravi. V takšnem primeru bo oškodovančev premoženjski položaj takšen, kot bi bil, če škodnega dogodka ne bi bilo, samo če prejme denarno odškodnino, ki je enaka višini dejanskih stroškov popravila stvari in denarne odškodnine za škodo zaradi morebitne manjvrednosti (popravljene) stvari.

  • 147.
    VSLJ Sklep Cst 248/2026
    2.9.2026
    STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096610
    ZFPPIPP člen 121, 121/1, 239, 239/6. ZPP člen 115, 115/1, 115/2.
    narok za začetek stečajnega postopka - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - obveznosti - preložitev naroka - upravičeni razlogi - zdravniško opravičilo - vrnitev v prejšnje stanje - navzočnost na naroku - možnost obravnavanja pred sodiščem

    Razlog pritožničine odsotnosti z naroka je bil sicer zdravstvene narave, vendar ji (po njenem zatrjevanju) udeležbe ni preprečevala bolezen (ki je bila prej kronična kot akutna, torej ne nepredvidljiva in nenadna) ali poškodba, temveč nujno zdravljenje. Po oceni pritožbenega sodišča se to prilega upravičenemu razlogu za preložitev v smislu prvega (in ne drugega) odstavka 115. člena ZPP.

    Strogo zahtevo iz drugega odstavka 115. člena ZPP v postopkih zaradi insolventnosti je treba razlagati tako, da v vseh primerih ni nujno predložiti ravno opravičila na predpisanem obrazcu, ampak je izjemoma mogoče dopustiti tudi druga primerljiva dokazila, zlasti kadar je bolezen ali poškodba nenadna.

  • 148.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 260/2026
    2.9.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097836
    ZDR-1 člen 85, 85/2, 89, 89/1, 89/1-5, 94, 94/1, 125, 125/4. ZPP člen 8, 184, 188, 188/3, 285, 285/1, 286, 286/1, 292, 337, 337/1.
    poskusno delo - negativna ocena poskusnega dela - neuspešno opravljeno poskusno delo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - plačilo regresa - regres za letni dopust - delni umik tožbe

    Ker je poskusno delo namenjeno ugotovitvi, ali je delavec, ki sicer izpolnjuje pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo ustrezno pričakovanjem delodajalca, je glede na vse pojasnjeno zaključiti, da teh pričakovanj tožnica kljub nespornemu strokovnemu znanju in izkušnjam ni izpolnila. Posledično sodišče druge stopnje kot pravilnega sprejema prvostopenjski zaključek, da je toženka dokazala obstoj utemeljenega odpovednega razloga (neuspešno opravljeno poskusno delo), ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

  • 149.
    VDSS Sodba Psp 88/2026
    2.9.2026
    INVALIDI - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDSS00097432
    ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/1, 63/2, 63/2-1, 63/3, 72.
    I. kategorija invalidnosti - pravica do invalidske pokojnine - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - pravica do premestitve na drugo delovno mesto - izvedenec medicinske stroke - izvedensko mnenje - pravice iz invalidskega zavarovanja

    Za odločitev v tej zadevi je odločilno že dejstvo, da je bila pri tožnici invalidnost ugotovljena že v času vodenja postopka, ki se je končal z odločbo z dne 19. 3. 2024, s katero so bile tožnici, ki je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, tudi priznane pravice iz invalidskega zavarovanja. Gre za pravnomočno odločbo, ki jo je bilo sodišče dolžno upoštevati. V primeru že priznanih pravic iz invalidskega zavarovanja se v novem postopku ugotavlja, ali je prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju, ki vplivajo na invalidnost. Za ta spor je ključno zgolj vprašanje, ali je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, ki vpliva na samo invalidnost. Zaenkrat poslabšanje zdravstvenega stanja ni ugotovljeno, pri čemer pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bila zadeva presojana glede na dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje izpodbijanih odločb toženca. V primeru, da se je tožnici zdravstveno stanje kasneje poslabšalo, pa ima možnost, da pri tožencu začne nov postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

  • 150.
    VSMB Sodba VI Kp 67668/2025
    2.9.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00096480
    KZ-1 člen 48, 48a, 49, 49/2, 51, 51/1, 51/1-2, 73, 73/1, 308, 308/1, 308/3, 308/8.
    kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - kazenska sankcija - stranska kazen izgon tujca iz države - odvzem premoženjske koristi - posebno olajševalne okoliščine - odvzem avtomobila - skupno premoženje zakoncev

    Zagovornika brez osnove zožujeta prvostopenjske razloge za izrek izgona tujcev iz države na zgolj premoženjske razmere obdolženih. Sodišče prve stopnje namreč revščine ni obravnavalo kot samostojne podlage za sklep o ogrožanju javnega reda in javne varnosti, temveč jo je pravilno presojalo v povezavi z načinom in motivom storitve kaznivega dejanja ter z oceno njunega prihodnjega ravnanja.

    Neugodne posledice izgona zaradi razmer v njuni domovini same po sebi ne morejo prevladati nad javnim interesom, ki ga ta kazenska sankcija zasleduje, pri čemer je izgon časovno omejen na tri leta in zato ne predstavlja trajnega posega v njuno možnost vrnitve v Republiko Slovenijo.

  • 151.
    VDSS Sklep Psp 100/2026
    2.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00097431
    ZPP člen 108, 335, 335/1, 335/1-1, 335/1-4, 336, 343, 343/3.
    sestavine pritožbe - bistvene sestavine pritožbe - nepopolna pritožba - zavržena pritožba - podpis na pritožbi

    Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP), tožnik pa je bil na obvezne sestavine pritožbe in možnost takojšnjega zavrženja nepopolne pritožbe vnaprej opozorjen, je pravilna odločitev sodišča, da zakonski dejanski stan prvega odstavka 335. člena ZPP ni bil podan, saj tožnik pritožbe z 28. 4. 2026 ni podpisal.

  • 152.
    VDSS Sklep Psp 133/2026
    2.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00097560
    Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-1.
    pisno izvedensko mnenje - nagrada za študij dodatne dokumentacije - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca

    Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodni izvedenec do nagrade za študij dokumentacije ni upravičen. V 1. alineji prvega odstavka 38. člena je določeno, da za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pripada sodnemu izvedencu za manj obsežno (do vključno 100 strani) 51 EUR. Iz podanega dopolnilnega izvedenskega mnenja izhaja, da je sodni izvedenec res preučil že predloženo medicinsko dokumentacijo ob podaji osnovnega izvedenskega mnenja, vendar pa so bila sodnemu izvedencu postavljena dodatna vprašanja, kjer je bilo potrebno ponovno preštudirati že predloženo medicinsko dokumentacijo, med drugim tudi psihiatrično dokumentacijo, kot to izhaja tako iz dopolnilnega izvedenskega mnenja kot tudi iz pojasnila sodnega izvedenca. V tem primeru je sodišče utemeljeno priznalo 51 EUR za študij dokumentacije do 100 strani.

  • 153.
    VSLJ Sklep IV Cp 1484/2026
    2.9.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00096364
    DZ člen 157, 157/2, 161. URS člen 57, 57/2.
    ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev starševske skrbi - obiskovanje osnovne šole - dolžnost izobraževanja otrok

    Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je začasna odredba objektivno neizvršljiva zato, ker naj bi otroci dejansko prebivali v Banjaluki. Zgolj prijava začasnega prebivališča v Bosni in Hercegovini še ne dokazuje njihovega dejanskega oziroma običajnega prebivanja tam. Iz podatkov, na katere opozarja predlagatelj v odgovoru na pritožbo, izhaja, da je pristojni CSD v Banjaluki v letu 2025 dvakrat obiskal naslov, na katerem naj bi družina prebivala, vendar je tam ni našel, starša pa se kljub pozivu ob prihodu v Banjaluko tamkajšnjemu CSD nista javila. Nasprotna udeleženca tako z zatrjevanjem bivanja otrok v tujini, ne da bi obenem izkazala njihovo dejansko vključitev v tamkajšnji izobraževalni sistem, ne moreta izpodbiti ugotovitve o njihovi ogroženosti niti doseči izključitve ukrepov za varstvo njihovih koristi. Poleg navedenega je A. A. po materi kot zakoniti zastopnici sprožila postopek zaradi zavrnitve vpisa v srednješolski program v Sloveniji in pri zahtevi za vpis vztraja. To je težko uskladljivo s pritožbeno tezo, da družina z vidika izobraževanja otrok dejansko ni več vezana na Republiko Slovenijo.

  • 154.
    VDSS Sklep Psp 178/2026
    2.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00097478
    ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3. ZNP-1 člen 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70. DZ člen 262, 263, 264, 265, 266.
    sklep o prekinitvi postopka - nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - prekinitev postopka - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka

    Sodišče je v 2. točki obrazložitve pojasnilo, da se je na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Ljubljani seznanilo, da je bil uveden postopek zaradi postavitve tožnika pod skrbništvo, ki še ni zaključen. Upoštevajoč citirana določila je bilo sodišče zavezano k prekinitvi postopka.

  • 155.
    VSLJ Sklep III Cp 1512/2026
    2.9.2026
    OSEBNOSTNE PRAVICE - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00095965
    ZDZdr člen 39, 39/1.
    omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - paranoidna shizofrenija - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - opustitev psihiatričnega zdravljenja - odklanjanje hrane, pijače in zdravil - milejši ukrep

    Ustrezno terapijo je mogoče zagotoviti le znotraj varovanega oddelka, saj milejše oblike pomoči zaradi narave bolezni ne omogočajo sodelovanja osebe in držanja predpisanih navodil.

  • 156.
    VSLJ Sklep IV Ip 895/2026
    2.9.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00096596
    ZIZ člen 15, 17, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 7, 212. DZ člen 183.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izterjava preživnine - preživljanje otroka - polnoletnost upnika - redno šolanje kot pravni standard - trditveno in dokazno breme upnika - zahteva za obrazloženost ugovora - podiplomski študij - ugasnitev izvršilnega naslova - prenehanje preživninske obveznosti

    Trditveno in dokazno breme glede obstoja preživninskega upravičenja po polnoletnosti je na upniku, ki mora redno šolanje zatrjevati in dokazati.

    Upnik je z v odgovoru na ugovor podanimi trdivami in predloženimi dokazili ovrgel uveljavljani ugovorni razlog, da se ne šola redno, saj je dokazno podprto zatrjeval, da je neposredno po uspešno zaključenem dodiplomskem študiju na Ekonomski fakulteti Unevrze v A. nadaljeval z magistrskim študijem na poslovni šoli B. v Franciji. Trditveno in dokazno breme za uveljavljani ugovorni razlog, da kljub temu ni izpolnjen pogoj rednega šolanja, se je zato ponovno prevalilo na dolžnika. Dolžnik pa v pritožbi kot bistveno le pavšalno navaja, da študij na poslovni šoli B. v Franciji, ne ustreza pojmu magistrskega študijskega programa skladno z Zakonom o visokem šolstvu, oziroma da upnik tega ni z ničemer izkazal, čemur pa v ugovoru, kljub temu da je že takrat razpolagal s temi potrdili, ni oporekal. Sodišče prve stopnje, ki mu dolžnik očita tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, češ da ni ovrednotilo izobraževalnega programa, v katerega je vpisan upnik v Franciji, oziroma je napravilo nepravilno dokazno oceno, da je upnik izkazal, da gre za študij druge bolonjske stopnje, pa glede na ugovorne navedbe, tega ni bilo dolžno ovrednotiti po uradni dolžnosti.

  • 157.
    VSLJ Sodba I Cp 9/2025
    2.9.2026
    VARSTVO POTROŠNIKOV - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSLJ00096389
    URS člen 2, 22, 23, 33, 155. ZVPot člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/2, 21, 21/3. OZ člen 5, 6, 86, 88, 88/1, 88/2. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2, 8.
    kredit v CHF - varstvo potrošnikov - ničnost kreditne pogodbe - posojilo v tuji valuti - pravo EU - Direktiva Sveta 93/13/EGS - uporaba direktive - sodna praksa SEU - ničnost pogodbenega določila - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - obseg pojasnilne dolžnosti - delna ničnost - konverzija

    Že zgolj pogodbena možnost konverzije ne nevtralizira valutnega tveganja, na način da s tem pojasnilne dolžnosti ni bilo potrebno izvesti ali da bi tako pogodbeno določilo že samo po sebi pomenilo, da je kreditojemalec prejel ustrezna pojasnila oziroma informacije. Prav nasprotno - sodišče mora v vsakem konkretnem primeru ugotavljati ali je bila pojasnilna dolžnost opravljena na ustrezen način oziroma z ustrezno vsebino, pogodbena klavzula o konverziji pa je pri tem lahko le eden od kazalnikov na to, da je bila pojasnilna dolžnost pravilno izpolnjena. Povedano drugače, vnos take klavzule v pogodbo bi lahko pomenil, da so se pogodbene stranke s tem skušale izogniti neomejenemu valutnemu tveganju kreditojemalca za primer zelo velike depreciacije.

  • 158.
    VDSS Sklep Pdp 366/2026
    2.9.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDSS00097643
    ZPP člen 116, 116/1, 117, 120, 120/2, 337, 337/1. URS člen 22, 25.
    vročitev plačilnega naloga - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - prepozno plačilo sodne takse - umik pritožbe - očitno neupravičen razlog - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo

    Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli, če stranka zamudi rok za plačilo takse iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). Toženec je v predlogu navedel le dejstva o tem, zakaj se tekom roka za plačilo sodne takse ni mogel v načrtovanem času vrniti v Slovenijo, ni pa pojasnil ključne okoliščine, ki jo izpostavlja tudi sodišče prve stopnje, tj. zakaj mu je daljše zadržanje od načrtovanega v tujini preprečilo izpolnitev zakonsko določene dolžnosti plačila sodne takse. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je odločilnega pomena za odločitev o predlogu prvostopenjska ugotovitev, da toženec ni navedel razlogov, zaradi katerih ni mogel plačati plačilnega naloga kljub nahajanju v tujini.

  • 159.
    VSLJ Sklep I Ip 703/2026
    2.9.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSLJ00096577
    ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-2, 73.
    odlog izvršbe na predlog tretjega - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe - dom dolžnika - daljša bolezen - duševna bolezen - trajanje odloga

    Prisilna izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dom, je sicer nedvomno zelo invaziven poseg v položaj tretjega. Vendar to samo zase še ne more biti argument za odlog izvršbe. Zgolj dejstvo, da je tretji slabega zdravstvenega stanja, odloga izvršbe še ne more utemeljiti, temveč lahko velja celo nasprotno, saj v takem primeru ni pričakovati, da bo tretji lahko uredil svoje prebivanje. Zastoj v izvršbi namreč ne more trajati v nedogled. V takem primeru namesto odloga izvršbe nastopi takšno delovanje države in udeleženih v postopku, da se tretjemu pomaga z namestitvijo. Iz dejanskega stanja, kot izhaja iz izvida, pravzaprav izhaja, da izboljšanja zdravstvenega stanja tretjega morda celo ni mogoče pričakovati, odlog izvršbe pa na račun upnika ne more trajati v nedogled. Ob tem tretji izrecno trdi, da sploh ni prišlo do kakršnekoli spremembe terapije, ki bi tretjega lahko pripravila na opravo izvršbe. Kadarkoli bo izvršba opravljena, bo tretji očitno slabega duševnega in fizičnega zdravja, brez zatrjevanih izgledov za izboljšanje. Kvečjemu pa takšno dejansko stanje ne bi pomenilo argumenta za odlog izvršbe, saj kot že povedano odlog izvršbe ne more trajati v nedogled, v času, ko bi se zdravstveno stanje tretjega samo še poslabševalo in poslabševalo. Izgledov za izboljšanje zdravstvenega stanja pa tretji nikjer ne zatrjuje in izkazuje.

  • 160.
    VDSS Sodba Pdp 291/2026
    2.9.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00097726
    ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-8. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
    zloraba bolniškega staleža - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - vabilo na zagovor delavca - ravnanje v nasprotju z navodili zdravnika - kršitev navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja brez odobritve zdravnika - zagovor pred odpovedjo - opravljanje pridobitnega dela

    Ne le s kršitvijo navodil osebne zdravnice in opravljanjem pridobitnega dela, tožnik je bolniški stalež kršil že s tem, ko je odpotoval iz kraja bivanja. Dejstvo, da je odpotoval (v Bosno in Hercegovino) s strani tožnika ni bilo sporno, sporno je bilo le s kakšnim namenom. Prav tako ni bilo sporno, da tožnik dovoljenja za odpotovanje, preden je odšel, ni imel. Za odpotovanja iz kraja bivanja je vedno, kot so izrecno določala Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja v 233. členu in kot je v sodni praksi že poudarilo Vrhovno sodišče RS (za vsak odhod), potrebna izrecna odobritev osebnega zdravnika.

  • <<
  • <
  • 8
  • od 50
  • >
  • >>